Warning Notice
Pomembno: Od 1. 1. 2025 je v veljavi nova Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD 2025). Ker se vsebine glede SKD šifer dejavnosti na portalu SPOT še posodabljajo, vas prosimo, da si pri uvrščanju posamezne dejavnosti pomagate z novim SKD šifrantom, ki je na voljo tukaj: SKD_2025 - Standardna klasifikacija dejavnosti 2025 in Pojasnili k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2025.
Več informacij o novi SKD 2025: Nova različica evropske in nacionalne statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti.
Pridelava mošta in neustekleničenega vina
Pridelava mošta in vina se izvaja po predpisanih postopkih glede na predvideno kakovostno stopnjo vina.
Pridelava mošta in vina zajema:
- prevoz in prevzem grozdja,
- predelavo grozdja: pecljanje in drozganje grozdja,
- kletarska dela: stiskanje grozdja, obdelava mošta, vodenje alkoholnega vrenja mošta in bistrenje ter negovanje in skladiščenje mošta in vina,
- pripravo vina za porabo: polnjenje donegovanega vina v predpisano originalno embalažo in skladiščenje vina pred oddajo v promet.
Med pridelavo neustekleničenega vina spada tudi pridelava aromatiziranih vin.
Fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja s pridelavo mošta oziroma neustekleničenega vina, mora biti vpisana v register pridelovalcev grozdja in vina pod ustrezno dejavnost. Zavezanci za vpis v register so pridelovalci, ki obdelujejo vsaj 0,05 ha oziroma manj, če dajejo grozdje v promet oziroma vsi, ki pridelujejo vino za promet. Pridelovalci, ki so vpisani v register, morajo upravni enoti letno poročati podatke o pridelku.
V postopku pridelave mošta oziroma vina je potrebno uporabljati predpisana enološka sredstva. Pridelovalec, ki prideluje vino z oznako porekla ali sorte, mora vzorce vina dati na ocenjevanje za ugotavljanje kakovosti vina. Pridelovalci, ki vino tržijo, morajo voditi kletarsko evidenco.
Neustekleničeno vino lahko dajo v promet končnemu potrošniku le pridelovalci, ki so registrirani kot pridelovalci grozdja in vina ter ponujajo vino iz lastne pridelave v svojem proizvodnem obratu. Drugje je prodaja neustekleničenega vina končnemu potrošniku prepovedana.
Pridelovalci, ki se ukvarjajo s pridelovanjem mošta oziroma neustekleničenega vina, se lahko ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, povezanimi z grozdjem in vinom, kot so:
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:
- pravna oseba,
- samostojni podjetnik posameznik,
- kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
- kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
- kmetijsko gospodarstvo – planina.
Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.
Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.
V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:
- morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
- uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
- so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih,
- imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče,
- tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.
Vlogo za pridobitev statusa kmeta se vloži na upravno enoto, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga posameznik uporablja. Gospodarska družba mora izvesti vpis v Poslovni register Slovenije. Oseba s statusom kmeta je obdavčena s katastrskim dohodkov, medtem ko je gospodarska družba z davkom na dobiček.
-
V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.
Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).
Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.
Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.
Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.
-
Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki:
- obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali
- del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo.
Pridelovalci morajo najkasneje do 20. novembra prijaviti:
- celoten pridelek grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov, vključno s pridelkom namenjenim za lastno porabo
- izvedene ekološke postopke na pridelku.
Prav tako je potrebno prijavljati zaloge, in sicer najkasneje do 7. septembra je potrebno prijaviti zaloge vina na dan 31. julij v letu prijave.
Pridelovalec mora upravni enoti sporočiti tudi podatke o kupljenem grozdju, moštu, neustekleničenem vinu in drugih proizvodih, namenjenih donegovanju. Vloga za prijavo kupljenega pridelka mora vsebovati: obrazec za prijavo letnega pridelka, izvod spremnega dokumenta povezanega s prevozom kupljenih pridelkov ter dokument države izvoznice, če gre za uvožen pridelek.
Dokazila
Kletarska evidenco hrani pridelovalec in mora biti na voljo ob morebitnih inšpekcijskih kontrolah.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
-
Pridelovalci, ki tržijo proizvode, morajo voditi kletarsko evidenco o pridelavi in prometu z moštom, vinom in drugimi proizvodi.
Iz kletarske evidence morajo biti razvidni podatki o geografskem poreklu, kakovosti in količini grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov ter uporabvljenih enoloških postopkih in sredstvih.
Kletarsko evidenco ni potrebno voditi pridelovalcem, ki so v register vpisani le za dejavnost pridelave grozdja ali za dejavnost storitvenega polnjenja vina.
Podatki, vpisani v kletarsko evidenco v skladu s tem členom, se morajo ujemati z vsakoletno prijavo zalog v register.
Pravne podlage
-
Mošt, vino in drugi proizvodi morajo vsebovati predpisano vsebnost snovi.
Uporabljati se sme le predpisane enološke postopke in sredstva v predpisanem obsegu. Enološki postopki in sredstva se ne smejo uporabljati tako, da vplivajo negativno na zdravje ljudi oziroma na senzorične lastnosti pridelkov.
Enološke postopke za posamezno vrsto vina oziroma proizvodov iz vina določa Pravilnik.
Pravne podlage
-
Z oceno mošta, vina in drugih proizvodov se ugotavlja primernost za promet. Določijo se ustrezne označbe, ki jih lahko imajo mošt, vino in drugi proizvodi v prometu.
Ocenjevanje obsega naslednje zaporedne faze:
- naročilo naročnika ali zahtevek pristojne inšpekcije,
- vzorčenje vzorca za oceno,
- preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev grozdja in vina ali certifikata države izvoznice
- laboratorijska analiza vzorca (razen za mešanice vina z drugimi proizvodi)
- organoleptična ocena vzorca (razen za zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni mošt)
- izdaja odločbe o ocenitvi vzorca
Postopek ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov se začne z izpolnitvijo naročilnice.
Ocenitev mošta, vina in drugih proizvodov izvede na zahtevo pridelovalca ali na zahtevo pristojne inšpekcije pooblaščena organizacija. Pooblaščene organizacije v Sloveniji so:
- Kmetijski inštitut Slovenije,
- Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
- Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica,
- Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto,
- Fabijan lab, laboratorijske storitve, Zvonko Fabijan, s.p.
Stroški ocenjevanja so odvisni glede na vrsto proizvoda, ki se ocenjuje. Stroške ocenitve nosi naročnik ocene.
Vrste proizvodov, za katere je potrebno pridobiti odločbo o ocenitvi, so:
- mošt,
- kakovostno vino,
- vrhunsko vino,
- vina PTP (cviček, teran, belokranjec, metliška črnina, bizeljčan),
- deželno vino PGO.
Vzorce se oceni s kemično analizo, kjer se preverja predpisane parametre in organoleptično oceno, kjer se preverja lastnosti vzorca, kot so: barva, vonj, okus, bistrost.
Z oceno se potrjuje tudi ostale vrste vina:
- brezalkoholno vino (največ 0,5 vol. %)
- nizkoalkoholno vino (med 0,5 vol. % do 5,0 vol. %)
Pravne podlage