Pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin
Dejavnost pridelovanje cvetja in drugih enoletnih rastlin zajema pridelovanje cvetlic, rezanega cvetja, popkov, zelenja, pridelovanje semen okrasnih rastlin in podobnih izdelkov.
V primeru, da dejavnost opravljate kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, je treba imeti registrirano ustrezno statusno obliko. Navedena dejavnost je na listi dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način in se pravica do opravljanja pridobi z vpisom v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko pridobi podatek o registrirani dejavnosti s strani upravljavca poslovnega registra (Ajpes).
Dejavnost lahko opravljate tudi kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki se lahko začne izvajati po dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za začetek opravljanja posamezne dopolnilne dejavnosti določajo področni predpisi.
Dopolnilna dejavnost se lahko opravlja na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali na površinah, ki so v uporabi članov kmetije, ali na površinah drugih lastnikov gozdov, ki so zagotovili to surovino.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2024) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.
Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.Vpis v obrtni register je brezplačen.
Pravne podlage
- Obrtni zakon (ObrZ)
- Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način
Skrbnik zakonodaje
Pristojni organ
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Celovška cesta 71
1000 LjubljanaPovezave
-
Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.
Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.
Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.
Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.
Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.
Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.
Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.
Dokazila
Uporabno dovoljenje: fotokopija
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Dunajska cesta 48
1000 LjubljanaPristojni organ
Povezave
-
Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.
Pristojni organ
-
FFS se morajo pravilno uporabljati.
Pravilna uporaba vključuje zlasti:
- uporabo FFS v skladu z etiketo in navodilom za uporabo,
- ravnanje s FFS, kar poleg tretiranja vključuje tudi pripravo škropilne brozge pred tretiranjem, ravnanje z ostanki škropilne brozge v rezervoarjih naprav po tretiranju ter čiščenje naprav, uporabljenih pri tretiranju, na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja,
- skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja,
- upoštevanje posebnih ukrepov za varstvo čebel,
- preprečevanje zanašanja FFS,
- časovno omejitev dostopa ljudi na nedavno tretiranih površinah,
- upoštevanje dobre prakse varstva rastlin in dobre kmetijske prakse pri uporabi s FFS tretiranega semena.
Uporabnik FFS mora pri uporabi FFS upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir ter posebne ukrepe iz zakona, ki ureja promet in uporabo FFS.
Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, ukrepe varovanja vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na posebnih območjih, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.
Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS, ki jih opazi pri uporabi FFS (npr. o opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju).
Pravne podlage
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
- Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev
Skrbnik zakonodaje
Pristojni organ
-
FITO register je uradna evidenca izvajalcev poslovnih dejavnosti (fizičnih in pravnih oseb), ki se na območju Republike Slovenije ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo/trženjem, uvozom oziroma izvozom določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov. V register so vpisani tudi izvajalci mednarodnega potniškega prometa in poštnih storitev oziroma vsi tisti, ki so v skladu s predpisi dolžni zagotavljati določene informacije potnikom ter uporabnikom poštnih storitev, vključno z internetno prodajo.
Vpis v FITO register je obvezen za:
- pridelovalce in distributerje določenih rastlin in rastlinskih proizvodov s Seznama XIII Izvedbene Uredbe (EU) 2019/2072, če le-te premeščajo (tržijo);
- uvoznike oziroma njihove zastopnike (špediterje) določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov s Seznama XI (del A in B) Izvedbene Uredbe (EU) 2019/2072;
- izvoznike oziroma njihove zastopnike (špediterje) določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, za katere je treba pred izvozom izdati fitosanitarno spričevalo ali predizvozno spričevalo;
- izvajalce poslovnih dejavnosti, ki obdelujejo, označujejo oziroma popravljajo lesen pakirni material v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15;
- izvajalce poslovnih dejavnosti, za katere je registracija zahtevana s posebnimi izvedbenimi akti Evropske unije zaradi določenih škodljivih organizmov (posebne zahteve, nujni ukrepi, …);
- izvajalce mednarodnega potniškega prometa in poštnih storitev oziroma vse tiste, ki so dolžni zagotavljati določene informacije potnikom ter uporabnikom poštnih storitev, vključno z internetno prodajo (letališča, pristanišča, prevozniki, pošte, hitre pošte, …).
Vpis v FITO register ni potreben za:
- pridelovalce oziroma distributerje, ki dobavljajo rastline in rastlinske proizvode izključno in neposredno končnim neprofesionalnim uporabnikom (vrtičkarjem), razen ob prodaji po pogodbah sklenjenih na daljavo (npr. kataloška, spletna prodaja, prodaja po elektronski pošti),
- prevoznike rastlin, rastlinskih proizvodov oziroma nadzorovanih predmetov, vključno z lesenim pakirnim materialom.
Podrobneje o vpisu na tej povezavi.
Pravne podlage
- Uredba o izvajanju uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin
- Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
Pristojni organ
-
Izvajalec poslovne dejavnosti je dolžan izpolnjevati predpisane obveznosti, še zlasti:
- vsako leto do 30. aprila javiti spremembe podatkov, ki se vodijo v registru (posodobitev),
- vsako leto v predpisanih rokih prijaviti pristojnim organom letno prijavo pridelave (pridelovalci, ki izdajajo rastlinske potne liste),
- v roku 30 dni javiti spremembo imena, naslova ali kontaktnih podatkov,
- voditi evidence na način, da zagotavljajo sledljivost pošiljk rastlin in rastlinskih proizvodov v skladu z 69. in 70 členom Uredbe (EU) 2016/2031.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
-
Odpri razdelek: Zapri razdelek: Vpis sorte v sortno listo, vključitev sorte v EU skupni katalog sort
Sortna lista je uradni seznam sort kmetijskih rastlin.
V Republiki Sloveniji se lahko prideluje (z namenom trženja) in trži semenski material sort kmetijskih rastlin, ki so vpisane v sortno listo v eni od držav članic EU ali v Skupni katalog sort EU, ki ga vodi Evropska komisija (vpis ni obvezen pri okrasnih rastlinah).
Postopek vpisa sorte v sortno listo se začne na podlagi pisne prijave pri pristojnemu organu.
Prijavo za vpis sorte v sortno listo lahko vloži prijavitelj, ki je žlahtnitelj ali vzdrževalec sorte, oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki ima pravico do razpolaganja s semenskim materialom sorte.
Pri vlaganju prijave sorte v postopek vpisa v sortno listo je treba upoštevati predpisane roke.
Za vpis v sortno listo mora biti sorta razločljiva, izenačena in nespremenljiva ter imeti ustrezno ime. Razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte (RIN) se preverijo v sortnih poskusih. Pri sortah poljščin, trte in hmelja pa se v sortnih poskusih in z laboratorijskimi testi preveri tudi njihova vrednost za pridelovanje in uporabo (VPU).
Stroške preverjanja RIN in VPU plača prijavitelj neposredno izvajalcu preverjanja. Višina stroškov preverjanja RIN in VPU je določena s Pravilnikom o postopku vpisa sorte v sortno list in o vodenju sortne liste.
Če sorta izpolnjuje vse pogoje za vpis v sortno listo in prijavitelj poravna stroške postopka (upravna taksa, stroški preverjanja RIN sorte in VPU), izda Uprava odločbo o vpisu sorte v sortno listo in zagotovi, da se uradni standardni vzorec sorte shrani, dokler je sorta vpisana v sortno listo.
Vzdrževalec sorte mora za sorto, vpisano v sortno listo, plačevati letno pristojbino v skladu z Uredbo o višini letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo kmetijskih rastlin ter o pristojbinah in stroških za varstvo rastlin.
Vzdrževalec sorte je dolžan na zahtevo Uprave brezplačno in v roku, ki ga določa Uprava, priskrbeti vzorec semenskega materiala sorte za preveritev ali se sorta vzdržuje na pravilen način.
Zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti oziroma trajnostne uporabe genskih virov, se lahko v sortno listo vpiše tudi sorta, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis v sortno listo, če gre za ohranjevalne sorte poljščin in zelenjadnic, sorte zelenjadnic, ki nimajo pomembne vrednosti za tržno pridelavo zelenjave (vrtičkarske sorte) ali stare sorte sadnih rastlin.
Sorte, ki se vpišejo v sortno listo, Evropska komisija vključi v EU skupni katalog sort.
Podrobneje o vpisu na tej povezavi.
Pravne podlage
- Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin (ZSMKR)
- Pravilnik o postopku vpisa sorte v sortno listo in o vodenju sortne liste
- Uredba o višini letne pristojbine za sorte, vpisane v sortno listo kmetijskih rastlin, ter o pristojbinah in stroških za varstvo sort rastlin
Pristojni organ
-
Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).
Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.
Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.
Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:
- kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
- kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
- kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
- kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
- kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.
Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.
Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.
Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.
Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki.
Pravne podlage
- Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
Skrbnik zakonodaje
Situacijski pogoji
-
Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti se potrebuje le v primeru, če se dejavnost opravlja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji in ne kot samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba.
Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so:
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč
- proizvodnja moke in drugih mlevskih izdelkov
- peka kruha in potic ter peciva in slaščic
- proizvodnja testenin
- peka sadnega kruha (kruha z dodaki sadja ipd.), trajnega peciva, kolačev z dodatki
- kandiranje sadežev in drugih delov rastlin
- proizvodnja rastlinskega olja in predelava semen oljnih rastlin
- predelava in konzerviranje krompirja
- proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
- predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
- proizvodnja vlaknin iz poljščin
- proizvodnja kisa
- zakol živali in predelava mesa
- predelava mleka
- proizvodnja sladoleda
- predelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, propolisa in voska
- predelava zelišč
- proizvodnja eteričnih olj
- predelava gozdnih sadežev
- proizvodnja žganih pijač
- proizvodnja piva, medenega piva
- proizvodnja drugih fermentiranih pijač in sadnih vin
- pečenje kostanja, koruze, semen, oreškov in prodaja tega na stojnicah
- predelava volne
- proizvodnja krmil
- konzerviranje in vlaganje jajc
- predelava gozdnih lesnih sortimentov
- izdelava lesnih briketov in pelet
- izdelava lesene embalaže
- izdelava žaganega, skobljanega in impregniranega lesa
- izdelava enostavnih izdelkov iz lesa
- izdelava drv ali lesnih sekancev iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov in izdelava lesnih sekancev v predelovalnem obratu ali za proizvodnjo energije iz kupljenih gozdnih lesnih sortimentov
- prodaja
- prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij
- prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat
- prodaja na lokalnem trgu
- prodaja na drobno po pošti preko interneta
- prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom
- vzreja in predelava vodnih organizmov
- vzreja vodnih organizmov
- predelava vodnih organizmov
- turizem na kmetiji:
- turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost,
- turistična kmetija z nastanitvijo
- izletniška kmetija
- vinotoč
- osmica
- turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost,
- prevoz potnikov z vprežnimi vozili in traktorji
- ježa živali
- oddajanje površin za piknike
- muzeji in tematske zbirke
- tematski parki
- apiturizem
- športni ribolov na vodnih površinah na kmetiji
- dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki
- lončarstvo
- izdelava in oblikovanje keramike
- pletarstvo
- tkalstvo
- izdelovanje krpank
- ročno pletenje in kvačkanje
- izdelovanje kvačkanih vezenin
- domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine
- medičarstvo in lectarstvo, dražgoški kruhki, medenjaki, pecivo in slaščice
- svečarstvo
- sedlarstvo
- coklarstvo
- umetnostno kovaštvo
- domače tesarstvo
- domače mizarstvo
- rezbarstvo
- izdelovanje intarzij
- čebričarstvo, sodarstvo
- kolarstvo
- izdelovanje klekljanih čipk
- izdelovanje vezenin
- piparstvo
- slamnikarstvo
- izdelovanje narodnih noš
- izdelovanje umetnega cvetja
- apnenčarstvo
- umetnostno kamnoseštvo
- vrvarstvo
- izdelovanje bičev
- izdelovanje maskot
- izdelovanje replik slovenske kulturne dediščine
- oglarstvo
- ročno poslikavanje najrazličnejših predmetov – replike skrinj, panjskih končnic, slik na steklu in drugih izdelkov naše dediščine
- dekorativno oblikovanje iz naravnih in umetnih materialov
- ročno izdelane igrače in lutke
- polstenje
- izdelava skodel, skrilj
- krovstvo s slamo, skodlami in skriljem
- izdelki iz čebeljega voska
- podkovno kovaštvo
- izdelava slame za krovstvo
- aranžiranje, izdelava in prodaja vencev, šopkov in drugih aranžmajev iz na kmetiji vzgojenega cvetja ter travniških in gozdnih rastlin
- peka kruha in potic na tradicionalni način
- proizvodnja testenin na tradicionalni način
- peka peciva in slaščic na tradicionalni način
- izdelki iz suhega cvetja in dišavnic
- predelava zelišč in dišavnic na tradicionalni način
- izdelava mila na tradicionalni način
- predelava volne na tradicionalni način
- nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom
- nabiranje smole
- predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov,
- zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi
- proizvodnja in prodaja energije iz lesne biomase
- proizvodnja in prodaja energije iz gnoja, gnojevke in gnojnice ter rastlinskega substrata
- proizvodnja in prodaja energije iz sončnega vira
- proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira
- proizvodnja in prodaja energije iz vetrnega vira
- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo ter ročna dela
- storitev delo s traktorjem in drugo strojno opremo
- storitev vzdrževanje cest in pluženje snega
- storitev vzdrževanje zelenic
- storitev sečnja
- storitev spravilo lesa iz gozda
- storitev izdelava drv in lesnih sekancev iz gozdnih lesnih sortimentov za proizvodnjo energije
- storitev izdelava lesnih briketov in pelet
- storitev gojenje in varstvo gozdov
- storitev žaganje in skobljanje lesa
- storitev prevoz mleka, živali
- storitev točenje medu, polnjenje in pakiranje čebeljih pridelkov in izdelkov ter izdelava satnic
- storitev zakol živali
- storitev predelava mesa
- storitev predelava mleka
- storitev stiskanje kmetijskih pridelkov za olje
- proizvodnja sadnih in zelenjavnih sokov
- storitev mletje žit
- storitev predelava in konzerviranje sadja in zelenjave
- storitev pakiranje pridelkov in izdelkov
- storitev opravljanje posebnih ročnih kmetijskih del in oskrbe živali
- storitev nadomeščanje na kmetijah
- svetovanje in usposabljanje v zvezi s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilo dejavnostjo
- svetovanje o kmetovanju
- organiziranje delavnic ali tečajev
- usposabljanje na kmetiji
- prikaz del iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti
- svetovanje in prikazi iz kmečkih gospodinjskih opravil
- svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj
- socialno-varstvo
- celodnevno bivanje odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil
- dnevne oblike bivanja odraslih in starejših oseb, ki niso odvisne od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je treba pridobiti dovoljenje, ki ga na zahtevo vlagatelja izda upravna enota, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
- predelava primarnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč
-
Opravlja se na naslovu kmetije, na naslovu nosilca kmetije ali na površinah, ki so v uporabi članov kmetije, ali na površinah drugih lastnikov gozdov, ki so zagotovili to surovino.
Pravne podlage
- Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč
- Zakon o kmetijstvu (ZKme-1)
- Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Skrbnik zakonodaje
-
Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij predstavlja:
- prodaja na kmetiji in prodaja od vrat do vrat, prodaja na lokalnem trgu, prodaja na drobno po pošti preko interneta in prodaja trgovcem na drobno, institucijam in gostinskim obratom.
Nosilec pridobi dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, če kmetija prodaja lastne kmetijske pridelkov in izdelke ter kmetijske pridelke in izdelke drugih kmetij. Na vidnem mestu prodaje mora biti označeno, kateri pridelki in izdelki so z lastne kmetije in kateri z druge kmetije. Prodaja se lahko samo tiste istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ki so vpisane v registru kmetijskih gospodarstev.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Povezave
-
V primeru pridelave mora imetnik rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov imeti dodeljeno KMG - MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.
Za pridobitev KMG - MID številke je potreben vpis v Register kmetijskih gospodarstev
Dokazila
Dokazilo o vpisu v register kmetijskih gospodarstev
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
Povezave
-
Za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS) se smejo uporabljati le naprave, ki so na podlagi opravljenega pregleda pridobile potrdilo o pravilnem delovanju naprave in znak o rednem pregledu. Pregled ni potreben za naprave, katere določi minister.
Lastniki naprav morajo zaradi varnosti in zaščite zdravja ljudi in okolja zagotoviti, da so naprave, ki jih uporabljajo, redno pregledane. Redni pregled morajo zagotoviti vsake tri leta, razen novih naprav, ki se prvič pregledajo v petih latih od datuma nakupa. Redni pregled opravljajo pregledniki naprav na terenu po določenem urniku.
Lastnik ali uporabnik naprave mora na redni pregled pripeljati očiščeno napravo s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo približno do 1/3 celotnega volumna rezervoarja, kar omogoča preizkus delovanja naprave in izvajanje meritev. Preglednik naprav lahko zavrne pregled neočiščene naprave.
Lastnik naprav mora pregledniku naprav pisno sporočiti vsako spremembo glede lastništva naprave ali tehničnih podatkov o napravi, najpozneje v roku 30 dni od nastanka spremembe oziroma od trenutka, ko je zanjo izvedel.
Če naprava uspešno opravi pregled, lastnik naprave prejme potrdilo o pregledu in znak o pregledu, ki ga nalepi na napravo za nanašanje FFS.
Izjeme glede pregleda naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev
Lastnik nove naprave za nanašanje FFS pripelje napravo na prvi pregled v petih letih po datumu nakupa, nato pa vsaka tri leta. Vendar mora za novo napravo pridobiti pri pregledniku naprav potrdilo in znak o pregledu najkasneje 6 mesecev po nakupu.
Za določene vrste naprav redni pregled ni obvezen, in sicer za:
- ročne ali nahrbtne nošene škropilnice in pršilnike,
- naprave, ki so namenjene kontaktnemu uničevanju plevela in se ne uporabljajo kot traktorski priključek (na primer mazala).
Če gre za stacionarne naprave, kot je na primer naprava za tretiranje semena, ki jih ni mogoče pripeljati na pregled, preglednik opravi pregled na mestu.
Dokazila
Ustrezno nameščen znak o rednem pregledu.
Izdano potrdilo o pravilnem delovanju naprave.Pravne podlage
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
- Pravilnik o zahtevah glede pravilnega delovanja naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in o pogojih ter načinu izvajanja njihovih pregledov
Skrbnik zakonodaje
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Dunajska cesta 48
1000 LjubljanaPristojni organ
-
V primeru posebnih okoliščin in nevarnosti v varstvu rastlin, ki jih uporabnik FFS ne more preprečiti z nobenim drugim ukrepom ali sredstvom, lahko vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za uporabo fitofarmacevtskega sredstva (FFS), ki ni registrirano v Republiki Sloveniji; ali za neregistrirano rabo za FFS, ki je že v prometu v Republiki Sloveniji.
Uprava vlogo presodi in če je upravičena, izda dovoljenje za nujne primere v zvezi z varstvom rastlin za obdobje največ 120 dni in za promet ter omejeno in nadzorovano uporabo FFS.
-
Odpri razdelek: Zapri razdelek: Vpis v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin
S pripravo za trg in trženjem se smejo ukvarjati samo dobavitelji, ki so vpisani v register dobaviteljev.
Zavezanci za vpis v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (SEME register) so fizične in pravne osebe, ki se na območju Republike Slovenije ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trg, trženjem oziroma uvozom semenskega materiala kmetijskih rastlin.
Vpis v SEME register ni obvezen za dobavitelje, ki se ukvarjajo izključno s prodajo semenskega materiala kmetijskih rastlin na drobno fizičnim osebam, ki so končni porabniki in ki se s pridelavo kmetijskih rastlin ne ukvarjajo poklicno.
Postopek vpisa v SEME register se začne na podlagi pisne prijave pri pristojnemu organu.
Za vpis v register mora dobavitelj zagotoviti osebo, ki bo odgovorna za izpolnjevanje obveznosti dobavitelja (odgovorna strokovna oseba). Dobavitelj, ki je fizična oseba, je lahko sam tudi odgovorna strokovna oseba.
Dobavitelj, ki se ukvarja s pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora biti kot kmetijsko gospodarstvo vpisan v register kmetijskih gospodarstev.
Dobavitelj, ki označuje semenski material kmetijskih rastlin z etiketami dobavitelja ali ga opremi s potrdili dobavitelja, mora za izdajo etiket in potrdil dobavitelja pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Podrobneje o vpisu na tej povezavi.
Pravne podlage
Pristojni organ
-
Poskusi ali testi za raziskovalne ali razvojne namene, ki vključujejo izpust neregistriranega fitofarmacevtskeg sredstva (FFS) v okolje ali vključujejo nedovoljeno rabo FFS, se lahko izvajajo le na podlagi izdanega dovoljenja za raziskave in razvoj.
V dovoljenju se lahko omeji porabljena količina in obravnavana področja ter določi dodatne pogoje za preprečevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali živali, ter nesprejemljivih škodljivih vplivov na okolje.
O dovoljenju za raziskave in razvoj odloči pristojni organ.
Vlagatelj vloži vlogo s prilogami pri pristojnem organu.
-
Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.
O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ.
Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.
Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Velja le za naslednje dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način:
- pridelovanje cvetlic, rezanega cvetja, popkov, zelenjave in podobnih izdelkov,
- pridelovanje semena okrasnih rastlin.