Promet s fitofarmacevtskimi sredstvi v drugih prodajalnah z izključno neživilskim blagom

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Promet s FFS za nepoklicno rabo se lahko opravlja tudi v drugih prodajalnah z izključno neživilskim blagom, ki so vpisane v register distributerjev. Prodajalci pošljejo na UVHVVR vlogo v pisni obliki, ki mora vsebovati naslednje podatke:

• osebno ime ali firmo,
• naslov ali sedež in navedbo lokacije opravljanja prometa s FFS,
• davčno številko,
• vrsto dejavnosti.

Druge prodajalne z izključno neživilskim blagom morajo pri opravljanju prometa s FFS zagotavljati splošne informacije o tveganju za zdravje ljudi in okolje pri uporabi FFS.

Prodajo FFS za nepoklicno rabo lahko izvajajo druge prodajalne z izključno neživilskim blagom, če so vpisane register distributerjev FFS.

Pristojni organ vpiše druge prodajalne z izključno neživilskim blagom v register distributerjev FFS.

Podrobneje

Prodajalne z izključno neživilskim blagom, ki prodajajo tudi fitofarmacevtska sredstva (FFS), morajo pri opravljanju prometa s FFS zagotavljati splošne informacije o tveganju za zdravje ljudi in okolje pri uporabi FFS.

Splošne informacije o tveganju za zdravje ljudi in okolje pri uporabi FFS zagotovi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v obliki letakov in zloženk, kot so:

• Uporaba FFS in integrirano varstvo rastlin
• Varstvo čebel
• Ostanki FFS
• Embalaža FFS in odpadki
• Vodovarstvena območja

Pravne podlage

• Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1)
• Pravilnik o pogojih za opravljanje prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi ter o vodenju in posredovanju podatkov o prometu fitofarmacevtskih sredstev

Fitofarmacevtska sredstva, ki niso registrirana, se ne oglašujejo. V vsako oglaševanje fitofarmacevtskega sredstva se vključita stavka „Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu“. Oba stavka morata biti jasno berljiva in jasno ločena od celotnega oglasa. Izraz „fitofarmacevtska sredstva“ lahko nadomesti podrobnejši opis vrste proizvoda, kot so fungicid, insekticid ali herbicid.

Oglas ne vključuje informacij v tekstovni ali grafični obliki, ki bi bile lahko zavajajoče v zvezi z možnimi tveganji za zdravje ljudi ali živali ali okolje, kot so izrazi „majhno tveganje“, „nestrupeno“ ali „neškodljivo“. Samo v primeru fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem se izraz „registrirano kot fitofarmacevtsko sredstvo z majhnim tveganjem dovoli v oglaševanju. Ne sme pa se uporabiti na etiketi fitofarmacevtskega sredstva.

Države članice lahko v skladu z zakonodajo Skupnosti prepovejo ali omejijo oglaševanje fitofarmacevtskih sredstev v nekaterih sredstvih javnega obveščanja.

Vse izjave, ki se uporabljajo pri oglaševanju, so tehnično utemeljene.

Oglasi ne vsebujejo prikazov morebitnih nevarnih postopkov, kot je mešanje ali uporaba brez ustrezne zaščitne obleke, uporabe v bližini hrane ali uporabe s strani otrok ali v njihovi bližini.

Oglas ali promocijski material opozarja na ustrezne opozorilne stavke in simbole, navedene na etiketi.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (2009/1107)

Vlagatelj, ki želi dati FFS v promet, za registracijo zaprosi sam ali prek zastopnika v vsaki posamezni državi članici, v kateri namerava dati FFS v promet.

O registraciji FFS odloči pristojni organ, na podlagi soglasja organa, pristojnega za kemikalije.

V zahtevku morajo biti navedene naslednje informacije:

• seznam predvidene uporabe v vsaki coni in v državah članicah, kjer je vlagatelj predložil zahtevek ali ga namerava predložiti;
• predlog, katera država članica naj oceni zahtevek za zadevno cono. V primeru zahtevka za uporabo v rastlinjakih, za tretiranje po spravilu, za tretiranje praznih skladišč in za tretiranje semen se predlaga ena sama država članica, ki oceni uporabo upoštevajoč vse cone.
• kjer je to ustrezno, kopije vseh registracij, ki so že bile izdane za to FFS v državi članici;
• kjer je to ustrezno, kopije vseh sklepov države članice, ki ocenjuje ekvivalenco

Ob predložitvi zahtevka lahko vlagatelj zaprosi, da nekatere informacije in nekateri deli dokumentacije ostanejo zaupni, in te informacije fizično loči.

Vloga za registracijo mora biti v slovenskem jeziku, dokumentacija, ki je priložena vlogi, pa je lahko v slovenskem, angleškem ali nemškem jeziku, izjemoma tudi v drugem uradnem jeziku Evropkse unije, če pristojni organ s tem soglaša.

Podrobneje

Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.

O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ. 

Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.

Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.

Podrobneje

Trgovina na drobno se opravlja v prodajalni, ki jo sestavljajo:

• prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
• odprt prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
• skladišče, v katerem se shranjujeta blago in embalaža, ki pa ni obvezni prostor prodajalne.

Če se v prodajalni opravlja tudi še druga dejavnost, mora biti prostor namenjen tej dejavnosti vidno ločen od dela prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak določen v internem načrtu tega prostora.

Razporeditev opreme v prodajalni mora zagotavljati varno gibanje kupcev in zaposlenih v prodajalni ter varno ravnanje z blagom.

• tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Biti mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki omogoča, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso blaga,
• kabina za pomerjanje oblačil z ogledalom, obešalnikom in sedežem mora biti del prodajnega prostora, v katerem se prodajajo oblačila,
• sedež in ogledalo morata biti tudi del prodajnega prostora, v katerem se prodaja obutev,
• nakupovalne košarice ali nakupovalni vozički morajo biti v prodajnem prostoru, v katerem je prodaja samopostrežna, razen če to ne ustreza vrsti ali načinu prodaje blaga.

Zunanjost prodajalne:

• prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda,
• na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne,
• pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa,
• če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na njem zagotovljeno neovirano gibanje.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

• število in datum prevzemnega dokumenta,
• ime dobavitelja, 
• številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
• ime, mersko enoto in količino blaga, 
• prodajno ceno blaga, 
• podatke o spremembi prodajne cene blaga.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

Dokazila

Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

• varovanja zdravja ljudi in živali,
• varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
• prometa blaga in storitev in
• postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

Dokazila

Overitvena oznaka na merilu

Pravne podlage

• Zakon o meroslovju (ZMer-1)
• Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice