Reja drobnice

V primeru živinoreje mora imetnik živali imeti dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva imetnik živali pridobi z vpisom v register kmetijskih gospodarstev.

Dokazila

Izpis iz registra kmetijskih gospodarstev

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
• Pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev
• Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege

Imetnik drobnice lahko zaprosi za dostop do centralnega registra drobnice (spletna aplikacija VOLOS). Za dostop do portala VOLOS mora imetnik živali vložiti vlogo. Predtem pa mora imetnik živali imeti urejen vpis v evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ), urejeno ustrezno označitev in voditi register drobnice na gospodarstvu.

Pridobitev dostopa kot tudi uporaba sta brezplačni, uporaba programa pa je enostavna.

CRD vodi Sektor za identifikacijo in registracijo (SIR) v elektronski obliki.

CRD je računalniška zbirka podatkov o:

• staležu drobnice na gospodarstvu,
• o premikih živali med gospodarstvi,
• operativnih podatkih o označevanju živali,
• o nadzoru nad izvajanjem določb;
• o izvajalcih nalog javne službe na področju označevanja in registracije drobnice,
• o osebah, ki imajo dostop do podatkov iz CRD.

SIR za vsako gospodarstvo vsaj enkrat letno imetniku izda izpis iz CRD.

Podrobneje

Imetnik drobnice je pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z rejo, varstvom, klanjem, nakupom in prodajo, prevozom, razstavljanjem ali drugo vrsto rabe drobnice.  

Vsi imetniki drobnice, morajo biti vpisani v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ).

Imetnik drobnice je odgovoren, da je drobnica na njegovem gospodarstvu pravilno in pravočasno označena, da so podatki o premikih drobnice točno in pravočasno sporočeni v centralni register drobnice (CRD) ter da enkrat letno sporoči stalež drobnice na gospodarstvu. Imetnik je dolžan voditi knjigo Register drobnice na gospodarstvu.

Imetnik lahko živali na svojem gospodarstvu označuje sam kot tudi sam vnaša premike v CRD preko spletnega portala VOLOS, pri čemer stroškov ni.

Imetnik lahko opravlja tudi zootehniška opravila, za katere mora biti ustrezno usposobljen.

Podrobneje

Oskrbovalec živali je fizična oseba, ki oskrbuje živali namenjene za rejo na kmetijskem gospodarstvu.

Oskrbovalec živali mora zagotoviti ustrezno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki je najbolj primerno posamezni vrsti živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Oskrbovalec živali mora imeti ustrezno izobrazbo ali pa ustrezno usposobljenost in znanje o reji in ravnanju z domačimi živali, zdravstvenem varstvu domačih živali, krmi in krmljenju domačih živali, živalskih proizvodih in ravnanju z živinskimi opravili.

Podrobneje

Živali rejene in oskrbovane na kmetijskem gospodarstvu je treba rediti tako, da so:

• zadovoljene njihove biološke potrebe,
• da niso motene njihove telesne funkcije in obnašanje ter
• da ni presežena njihova prilagoditvena sposobnost.

Krmljenje, nega in nastanitev so primerni, kadar ustrezajo fiziološkim, etološkim in drugim potrebam domačih živali.

Živali morajo biti krmljene na način, ki ustreza posamezni vrsti  živali, biti morajo primerno negovane in zagotovljena jim mora biti ustrezna nastanitev v objektih za rejo. Prisilno krmljenje domačih živali je dovoljeno, če je to potrebno zato, da preživijo ali zaradi zdravstvenih razlogov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Pri reji je dovoljena le tehnologija in način reje, ki izpolnjuje etološke normative, zlasti v smislu trajnostnega razvoja, in vseh oblik življenja.

Etološki normativi so normativi, ki upoštevajo posebne potrebe posamezne vrste živali in omogočajo dobro počutje živali.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Krmna baza, ki vključuje pridelano ali proizvedeno krmo, je potrebno ohranjati in izkoriščati po načelu trajnosti.

Imetnik živali mora živalim zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme ter primeren način krmljenja in napajanja za ohranjanje zdravja ter zadovoljevanja etoloških potreb ob krmljenju.

Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena in nameščena tako, da se preprečuje kontaminacija vode in krme ter da so poškodbe zaradi prerivanja za vodo in krmo med živalmi minimalne.

Živali morajo imeti stalen dostop do primernega vodnega vira ali pa jim mora biti omogočen dostop do napajanja na drug način v časovnih intervalih, ki ustrezajo njihovim fiziološkim potrebam.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Za izvajanje reje je potrebna ustrezna kmetijska infrastruktura (ograde, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetijskih gospodarstev kot so poti in kolovozi, kmetijska poslopja na poljih, planinah in podobno).

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Z oskrbo živali je potrebno zagotoviti takšno ravnanje pri reji, transportu in drugih postopkih, ki najbolj ustreza posamezni vrsti živali.

Preprečiti ali odpraviti je treba nepravilnosti ali pomanjkljivosti v načinu reje, ki negativno vplivajo na dobro počutje in zdravje domačih živali.

Za bolne, poškodovane in onemogle domače živali je oskrbovalec živali dolžan zagotoviti posebno nego in ustrezno oskrbo ter v primerih, ko je to potrebno, tudi ločen prostor.

Pri reji oziroma oskrbi živali so prepovedana ravnanja ali opustitve, ki bi jim lahko prizadejale bolečino, trpljenje ali poškodb.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Kmetijsko gospodarstvo ima lahko za rejo zlasti naslednje objekte:

• hleve, lope, staje, molzišča;
• čebelnjake;
• bazene za rejo rib in ribnike na kmetijskem gospodarstvu;
• gnojišča in druge objekte za živalske iztrebke;
• skladišča za krmo (npr.: seniki, kozolci, silosi, kašče, kleti) in vodo;
• strojne lope;
• druge prostore za rejo (ograjeni in neograjeni pašniki z nadzorovano pašo, ograde, tekališča, izpusti, kali za zbiranje vode in drugo).

Zaradi zagotavljanja ustrezne kakovosti domačih živali in živalskih proizvodov mora rejec živali v skladu z zoohigienskimi in etološkimi normativi pri reji posameznih vrst domačih živali uporabljati ustrezno opremo za nastanitev, krmljenje, napajanje, čiščenje in nego ter opremo za uravnavanje okoljskih pogojev in transport živalskih iztrebkov.

Med opremo za rejo se šteje zlasti:

• ustrezna stojišča, bokse, priveze, kletke, hlevska tla, naprave v bazenih za vzrejo rib in ribnikih, ki morajo omogočati domačim živalim vrsti značilno obnašanje in dobro počutje;
• ustrezne naprave za zagotavljanje ustrezne klime in osvetlitve;
• ustrezne naprave za vodenje domačih živali;
• ustrezne panje in nakladne panje;
• ustrezne naprave za uravnavanje pretoka vode v bazenih za vzrejo rib in ribnikih.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)
• Pravilnik o zaščiti rejnih živali

Živalski iztrebki so blato, seč in usedlina iz sedimentacijskih bazenov za ribe ter se uporabljajo kot gnoj, gnojnica in gnojevka.

Živalski iztrebki in kompost se uporabljajo za gnojenje na kmetijskih zemljiščih na način, ki zagotavlja oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in ohranitev rodovitnosti tal.

Z živalskimi iztrebki je treba ravnati tako, da niso ogroženi zdravje ljudi in domačih živali, okolje ter kakovost krme in živalskih proizvodov.

Objekti za živalske iztrebke so:

• gnojišča,
• gnojnične jame in jame za gnojevko,
• lagune,
• sedimentacijski bazeni in
• naprave za predelavo in obdelavo živalskih iztrebkov.

Pravne podlage

• Zakon o živinoreji (ZŽiv)

Vsak imetnik drobnice mora enkrat letno v Centralni register drobnice (CRD) priglasiti podatke o staležu živali na gospodarstvu.

Popis se izvede po naslednjih kategorijah:

• število mlečnih ovc, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile,
• število mesnih ovc, ki so starejše od enega leta oziroma so že jagnjile,
• število ovnov,
• število jagnet,
• število mlečnih koz, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile,
• število mesnih koz, ki so starejše od enega leta oziroma so že jarile,
• število kozlov,
• število kozličkov.

Imetnik drobnice priglaša podatke v CRD:

• neposredno v CRD v elektronski obliki,
• prek pooblaščenih organizacij, ki podatke najkasneje v treh dneh po prejemu vpišejo v CRD.

Pravne podlage

• Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice
• Pravilnik o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev