Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Socialna oskrba na domu

Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, polet tega njihovi svojci take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potreba po institucionalnem varstvu v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki.

Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:

  • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
  • gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
  • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.

Upravičenci do storitve socialne oskrbe na domu so:

  • osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje;
  • osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu;
  • druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij;
  • kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
  • hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem razvoju ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Postopek

socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec, neposredni izvajalec oskrbe, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.

Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.

Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino.

Drugi del storitve zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.

Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.

Trajanje

strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med predstavniki izvajalca in upravičencem, traja v povprečju osem ur na upravičenca oziroma do 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. Če zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.

Metode dela

socialna oskrba na domu se izvaja po metodi dela s posameznikom in družino, ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa se izvajajo po načelih prilagajanja izvajanja storitve okolju, v katerem živi upravičenec. 

Supervizija in izobraževanje

sestavni del storitve so tudi supervizijski posveti za neposredne izvajalce oskrbe v obsegu najmanj osem ur letno in za strokovne delavce ali strokovne sodelavce v obsegu najmanj 10 ur letno. Strokovno izpopolnjevanje se izvaja v obsegu, kot ga določa panožna kolektivna pogodba za posamezno skupino izvajalcev.

Splošni pogoji

Pogoji

  • Dovoljenje za delo se izda za socialno varstveno storitev oziroma njeno obliko, kot je opredeljena v predpisih s področja socialnega varstva in tvori vsebinsko celoto. Dovoljenje izda pristojni organ.

    Vlagatelj mora za pridobitev dovoljenja in vpis v register izvajalcev socialno varstvenih storitev izpolnjevati predpisane pogoje glede statusa in registracije, prostorov, opreme in kadrov, izkazovati mora   finančno in poslovno sposobnost za izvajanje storitve, pridobiti mora pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije.

    Vloga s priloženimi dokazili se vloži na pristojnem ministrstvu. Vlagatelj mora v vlogi navesti storitev, ki jo želi opravljati, in podatke, ki izkazujejo njegovo identiteto (npr. podjetje oziroma naziv in sedež).

    Izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitve ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za socialno varstvo.

    Če je vlagatelj začel poslovati v letu, v katerem je vložil vlogo za izdajo dovoljenja za delo, mu zadnjega letnega poročila in revizorjevega poročila pri vlogi ni treba priložiti.

     Če iz priložene zadnje bilance stanja izhaja izguba, mora biti pokrita do izdaje odločbe o vpisu v register.

    Podrobneje

  • Če je za izdajo soglasja k ceni storitve pristojen občinski organ, mora izvajalec storitve o izdanem soglasju pisno obvestiti ministrstvo.

    Obvestilo pristojnega ministrstva je pogoj za vpis v register izvajalcev socialno varstvene storitve pred začetkom opravljanja storitve.

    O soglasju k ceni, ki ga izda občinski organ, mora izvajalec obvestiti ministrstvo le ob prvem izdanem soglasju k ceni.

    Pravne podlage

  • Izvajalec socialno varstvene storitve je dolžan sproti pisno poročati ministrstvu pristojnemu za delo o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče ipd.

    Pravne podlage

  • Koncesija na področju socialnega varstva se podeli za opravljanje javne službe na področju socialnega varstva.

    Koncedent je država, razen za storitev pomoči na domu, kjer je koncedent občina.

    Koncesija se na podlagi javnega razpisa podeli pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), ki izpolnjuje predpisane pogoje.

    Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, oziroma občinski svet s koncesijskim aktom določita vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) za podelitev koncesije.

    Razpis se lahko objavi samo za storitev oziroma posamezno obliko storitve, kot jo določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdan predpis o standardih in normativih socialno varstvenih storitev. Koncesije ni mogoče razpisati le za del storitve.

    Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • da je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti, vpisana v register v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
    • da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo krovni zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija (v nadaljnjem besedilu: storitve);
    • da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve;
    • da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve;
    • da izkazuje finančno in poslovno sposobnost.

    Koncesija se podeli za določen čas. Za storitve prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom in pomoč družini na domu (mobilna socialna pomoč in socialna oskrba na domu) se koncesija podeli za 10 let.

    Koncedent koncesionarja vpiše v register izdanih koncesij.

    Upravičenci do oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev lahko uveljavljajo te oprostitve le za socialno varstvene storitve, ki jih v okviru mreže javne službe in v skladu s predpisanimi standardi in normativi opravi javni socialno varstveni zavod ali koncesionar,  katerih cena je oblikovana v skladu s predpisano metodologijo in za katere zakon ne določa, da so za upravičenca brezplačne.

    Podrobneje

  • Pred vpisom v register izvajalcev socialno varstvenih storitev na podlagi dovoljenja za delo oziroma pred pridobitvijo koncesije in vpisom v register koncesionarjev mora imetnik dovoljenja oziroma koncesionar pridobiti soglasje k ceni socialno varstvene storitve.

    Ceno storitve določi organ upravljanja pravne osebe oziroma sama fizična oseba na podlagi predpisane metodologije.

    Izvajalec socialno varstvene storitve vloži vlogo za soglasje k ceni storitve, in sicer pri pristojnem ministrstvu, na obrazcu. Obrazci so v prilogah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

    Elementi za oblikovanje cen so:

    • stroški dela,
    • stroški materiala in storitev,
    • stroški amortizacije,
    • stroški investicijskega vzdrževanja,
    • stroški financiranja.

    Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve. Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.

    Soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja storitev v okviru mreže javne službe (tudi na podlagi koncesije),  izda pristojen upravni organ občine, za katero izvajalec izvaja storitev.

    Soglasje k ceni storitve izvajalca, ki izvaja storitev izven okvira mreže javne službe (tudi na podlagi dovoljenja za delo), pa izda pristojen upravni organ občine, v kateri je sedež izvajalca.

    Dokazila

    Soglasje k ceni socialno varstvenih storitev

    Pravne podlage

  • V primeru izvajanja storitve na podlagi  izdanega dovoljenja za delo, izda pristojni minister po pridobitvi dovoljenja in soglasja k ceni storitve odločbo, s katero se izvajalca storitve vpiše v register izvajalcev.

    V primeru izvajanja storitve na podlagi koncesije pa pristojni organ podeljeno koncesijo po službeni dolžnosti vpiše v register podeljenih koncesij.

    Vpis v register izvajalcev socialno varstvenih storitev oziroma koncesionarjev je pogoj za začetek opravljanja socialno varstvene storitve.

    Pravne podlage

  • Za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja in za znanstveno raziskovalne in statistične namene, se na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, ki zajemajo celoten nacionalni sistem socialnega varstva.

    Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:

    • storitvah,
    • drugih pomočeh posamezniku,
    • oprostitvah pri plačilu storitev,
    • izvajalcih socialno varstvene dejavnosti,
    • financiranju socialno varstvene dejavnosti,
    • izvajanju drugih nalog, ki so izvajalcem dejavnosti z zakonom poverjene kot javna  pooblastila in nalog, ki jih izvajalcem dejavnosti nalagajo drugi predpisi.

    Zbirke podatkov vodijo in vzdržujejo socialno varstveni zavodi in druge pravne in fizične osebe, ki opravljajo socialno varstveno dejavnost po predpisih o socialnem varstvu (upravljalci zbirk podatkov) in upravljavci centralnih zbirk podatkov, določeni z zakonom.

    Pravne podlage

  • Koncesionar je dolžan sproti pisno poročati pristojni občini (koncedentu) o vseh dejstvih in pojavih, ki bi utegnili vplivati na izvajanje storitve, kot so pomembnejše kadrovske spremembe, nepredvideni dogodki, nesreče ipd.

    Pravne podlage

  • Koncesionar je dolžan koncedentu enkrat letno do konca marca predložiti letno poročilo, ki obsega bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in prilogo s pojasnili k izkazom ter poslovno poročilo, ki se nanaša na izvajanje storitve.

    Izvajalec storitve na podlagi dovoljenja za delo je Inštitutu za socialno delo dolžan vsako leto najkasneje do 30. aprila predložiti letno poročilo o delu v preteklem letu.

    Pravne podlage

  • Če izvajalec poleg socialno varstvene dejavnosti opravlja še kakšno drugo dejavnost, mora v letnem poročilu oziroma računovodskih izkazih prikazati ločeno poslovanje na področju socialnega varstva.

    Če koncesionar poleg storitve, za katero mu je bila podeljena koncesija, izvaja tudi druge storitve ali dejavnosti, za katere je registriran, je dolžan upoštevati predpise o računovodstvu in zagotavljati ločeno spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.