Tetoviranje in piercing (prebadanje telesa)

Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.

Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.

Kdaj postati davčni zavezanec?

Splošno o davkih

Pravne podlage

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)

Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Več o vodenju poslovnih knjig

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Slovenski računovodski standardi
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve. 

Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:

• ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
• varnost in zdravje pri delu,
• v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.

V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pravne podlage

• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
• Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o tujcih (ZTuj-2)
• Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)

Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:

• intelektualne lastnine;
• avtorske in sorodnih pravic;
• požarne varnosti;
• varstva osebnih podatkov;
• javne rabe slovenskega jezika.

Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in Obrtnem zakonu predpisana ustrezna izobrazba, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

Pred vložitvijo vloge morate imeti registrirano ustrezno statusno obliko in ustrezno SKD šifro dejavnosti. Oseba, ki bo t.i. nosilec dejavnosti, je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in za katero morate priložiti dokazilo o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Poleg odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja se vam izda reprezentativno obrtno dovoljenje in se vas vpiše v Obrtni register.

Podrobneje

Povezave

• Obrtni register
• Seznam ustreznih srednješolskih izobraževalnih programov in nacionalnih poklicnih kvalifikacij za opravljanje posamezne obrtne dejavnosti

Dejavnost se lahko izvaja le v ustreznem poslovnem prostoru, le izjemoma se lahko izvaja tudi izven poslovnih prostorov in na domovih uporabnikov, ki zaradi telesne prizadetosti, duševne motnje ali iz drugih razlogov ne morejo priti v prostore, kjer se opravlja dejavnost.

Dejavnost se mora izvajati v skladu z dobro higiensko prakso (obsega zagotavljanje higiensko tehničnih pogojev, vzdrževanje opreme in pribora, čiščenje, razkuževanje, usposabljanje osebja in ravnanje z odpadki). Nosilec dejavnosti mora zagotavljati , da oprema , pribor, sredstva in proizvodi, ki jih uporablja , ustrezajo predpisanim zahtevam.

Poslovni prostor:

• prostori morajo ustrezati minimalnim zdravstveno-higienskim in tehničnim pogojem, glede na vrsto dejavnosti, ki se v njih opravlja;
• zagotovljena mora biti oskrba s toplo in hladno pitno vodo;
• zbiranje in ravnanje z odpadki mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
• velikost, razporeditev, izvedba in opremljenost delovnih in pomožnih prostorov mora omogočati učinkovito čiščenje in razkuževanje, učinkovito naravno ali umetno prezračevanje in primerno osvetlitev glede na velikost prostora in dejavnost, ki se izvaja;
• preprečiti je treba navzkrižno kontaminacijo med posameznimi postopki;
• v delovnem ali pomožnem prostoru mora biti nameščena omarica oziroma komplet za prvo pomoč;
• v prostoru, kjer se izvaja dejavnost, je treba zagotoviti sanitarije. Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo. Uporabniki lahko uporabljajo iste sanitarije kot osebje, razen v savnah.

Oprema:

• oprema mora biti tehnično brezhibna, redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca;
• oprema in pribor, ki prihaja v stik z zunanjimi deli človeškega telesa,  morajo biti čisti, izdelani iz materialov, ki omogočajo  ustrezno čiščenje, vzdrževanje in po potrebi razkuževanje oziroma sterilizacijo;
• za sterilizacijo opreme in pribora mora imeti izdelan načrt sterilizacije opreme in pribora, ki mora vsebovati: kaj se sterilizira, kdaj se izvaja sterilizacija, kdo izvaja sterilizacijo, način sterilizacije, nadzor delovanja sterilizatorja s kemičnimi indikatorji in način vzdrževanja  z odpadki;
• kadar pridejo površine za sedenje ali ležanje v neposredni stik s kožo uporabnika, se uporabljajo pokrivala za enkratno uporabo, razen v savnah.

Za opravljanje dejavnosti piercinga, tetoviranja in drugih podobnih storitev in izvajanje postopkov, pri katerih prihaja do prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva, je predpisana obvezna uporaba sterilnega pribora in rokavic za enkratno uporabo. Pred prediranjem je treba obvezno opraviti predhodno razkuževanje površine telesa. Nosilec dejavnosti mora uporabnika seznaniti z morebitnimi tveganji za zdravje, ki izhajajo iz posega, in o nadaljnji negi po tetoviranju ali podobnih postopkih.

V prostoru, kjer je čakalnica, mora biti nameščeno obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi in čitljivimi velikimi tiskanimi črkami dane informacije o seznamu postopkov, ki jih nosilec izvaja, o tveganjih za zdravje uporabnikov in o negi, potrebni do zacelitve ran, ter pogoji za reverzibilnost posameznih posegov.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

Subjekt, ki posluje z gotovino, mora pri gotovinskih plačilih račune davčno potrjevati. Pod gotovino se štejejo tako plačilo z gotovino kot plačila s plačilnimi/kreditnimi karticami ali drugim načinom plačila, ki ni neposredno plačilo računa na vaš transakcijski račun. Davčno lahko račune potrdite na dva načina: z uporabo davčnih blagajn ali z vezano knjigo računov.   

Pred začetkom izdajanja računov mora zavezanec sprejeti interni akt, kjer predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk, popiše svoje poslovne prostore in jim dodeli oznako.

Davčnemu organu je treba sporočiti podatke za vsak posamezen poslovni prostor in podatke podpisati z namenskim digitalnim potrdilom.

Davčne blagajne

Izdajanje računov se izvaja z uporabo ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave (davčna blagajna kot program). Na trgu je več ponudnikov, ki nudijo tovrstne programe.

Za postopek potrjevanja računov preko elektronske naprave je treba uporabljati namensko digitalno potrdilo, ki ga Ministrstvo za javno upravo izda brezplačno. Vloga za izdajo namenskega digitalnega potrdila se vloži preko portala eDavki (Zahtevek za pridobitev ali preklic namenskega digitalnega potrdila).

Koraki za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov:

1. Pridobitev namenskega digitalnega potrdila za davčne blagajne
2. Popis poslovnih prostorov in sprejetje internega akta
3. Pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju je treba sporočiti podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdajate račune, davčnemu organu
4. Izdajanje računa z EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa),
5. Izvajanje postopka potrjevanja računov (tudi zavezanci, ki uporabljajo vezane knjige računov),
6. Uporaba elektronske naprave - z napravo, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov o računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom.

Vezana knjiga računov

Zavezanec lahko izdaja račune tudi zgolj z uporabo vezane knjige računov. Vezano knjigo zavezanci pridobijo v prosti prodaji. Pred prvo uporabo jo morajo potrditi pri Finančni upravi RS preko portala eDavki.

V primeru uporabe vezane knjige računov mora zavezanec davčnemu organu preko elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu.

Vsak račun mora vsebovati enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR). V primeru uporabe elektronske naprave jo avtomatično generira naprava.

V istem prostoru se ne sme uporabljati vezana knjiga računov in elektronska naprava za izdajo računov.

V primeru, ko uporaba računalniškega programa oziroma elektronske naprave ni mogoča zaradi okvare računalniškega programa ali elektronske naprave oziroma zaradi izpada električne energije, mora zavezanec izdajati račune iz vezane knjige računov vse do odprave napake.

Pravne podlage

• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Povezave

• Davčne blagajne in vezane knjige računov – FURS

Prostor mora ustrezati minimalnim zdravstveno-higienskim in tehničnim pogojem:

• velikost, razporeditev, izvedba in opremljenost delovnih in pomožnih prostorov morajo:
  • omogočati učinkovito čiščenje in razkuževanje;
  • omogočati učinkovito naravno ali umetno prezračevanje in primerno osvetlitev glede na velikost prostora in dejavnost, ki se izvaja;
  • preprečiti navzkrižno kontaminacijo med posameznimi postopki, kar pomeni opremljenost delovnega prostora z najmanj enim umivalnikom (s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo),
• površine, na katerih se pripravljajo barve ali drugi proizvodi za nego, morajo biti odporne proti kemikalijam,
• zagotovljena mora biti oskrba s toplo in hladno vodo iz javnega vodovoda,
• zagotovljeno mora biti zbiranje in ravnanje z odpadki v skladu s predpisi,
• v delovnem ali pomožnem prostoru mora biti nameščena omarica oziroma komplet za prvo pomoč. Vsebina omarice ali kovčka za prvo pomoč se mora vedno sproti dopolnjevati s sanitetnim materialom, ki ima veljaven rok uporabe,
• omarica za prvo pomoč mora imeti na zunanji strani znak rdečega križa, na njej pa morajo biti napisani:
  • telefonska številka centra za obveščanje – 112,
  • naslov in telefonska številka pooblaščenega zdravnika,
  • naslov in telefonska številka najbližjega zdravstvenega zavoda,
  • ime in delovno mesto delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoči.
• delodajalec mora zagotoviti, da je v omarici za prvo pomoč vedno sanitetni material (tretja alineja 6. člena Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi),
• nosilec dejavnosti mora za vzdrževanje osebne higiene osebja, v prostoru, kjer se izvaja dejavnost, zagotoviti sanitarije:
  • sanitarije za osebje,
  • sanitarije za uporabnike.

Sanitarije morajo biti opremljene z umivalnikom s toplo in hladno vodo, tekočim milom in brisačami za enkratno uporabo. Uporabniki lahko uporabljajo iste sanitarije kot osebje.

V primeru, da se dejavnost opravlja v začasnih obratih npr. trgovskih centrih in poslovnih prostorih, ki imajo svoje sanitarije, nosilcu dejavnosti ni treba zagotoviti sanitarij.

 

Garderoba za uporabnike

Pri dejavnostih, kjer se mora uporabnik preobleči ali sleči, morajo biti nameščene garderobne kabine oziroma zagotovljen prostor za preoblačenje in garderobne omarice za shranjevanje oblačil.

V solarijih se lahko oblačila in predmeti uporabnikov odlagajo v prostoru solarija.

Obvestila o tveganjih in omejitvah v poslovnem prostoru:

V prostoru mora biti na vidnem mestu obvestilo z velikimi tiskanimi črkami, kjer so informacije glede zdravstvenih tveganj in omejitev izvajanja nege oseb, ki imajo nalezljivo okužbo kože, nohtov ali zajedavce na koži ali lasišču. Osebje, ki kaže znake nalezljive bolezni ali okužbe kože s klicami ali zajedavci, ne sme opravljati dela s strankami.

Nosilec dejavnosti mora uporabnika seznaniti z morebitnimi tveganji za zdravje.

V čakalnici mora biti na vidnem mestu nameščeno obvestilo, na katerem so z dobro vidnimi in čitljivimi velikim tiskanimi črkami, dane naslednje informacije:

• seznam postopkov, ki jih nosilec dejavnosti izvaja,
• tveganja za zdravje uporabnikov, ob izvajanju storitve (možnost prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni npr. HBV, HCV, HIV, pojava alergijskih reakcij, nastanka granulomov in keloidnih tvorb),
• pogoji za reverzibilnost posameznih posegov.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti
• Uredba o oskrbi s pitno vodo
• Pravilnik o pitni vodi

Oprema mora ustrezati minimalnim zdravstveno higienskim in tehničnim pogojem:

• mora biti tehnično brezhibna, redno vzdrževana in servisirana v skladu z navodili proizvajalca,
• mora biti čista, izdelana iz materialov, ki omogočajo ustrezno čiščenje, vzdrževanje in po potrebi razkuževanje oziroma sterilizacijo, pri predvideni in običajni uporabi mora biti varna za uporabnika.

Za ustreznost oziroma varnost opreme, pribora, sredstev in proizvodov, ki se uporabljajo za izvajanje dejavnosti, je odgovoren proizvajalec oziroma dobavitelj. Nosilec dejavnosti mora ravnati v skladu z navodili proizvajalca.

Pribor in pripomočki:

• za izvajanje postopkov, pri katerih prihaja do prediranja kože, sluznic, hrustanca ali mišičnega tkiva, je obvezna uporaba sterilnega pribora in rokavic za enkratno uporabo. Pred prediranjem je treba obvezno opraviti predhodno razkuževanje površine telesa,
• v primeru kontaminacije pribora s krvjo oziroma telesnimi tekočinami je treba pribor zavreči med ustrezne odpadke ali ga očistiti, razkužiti in sterilizirati,
• kadar pridejo površine za sedenje ali ležanje v neposredni stik s kožo uporabnika, se uporabljajo pokrivala za enkratno uporabo,
• proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju, morajo biti ob predvidenih načinih in pogojih uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj, varni za uporabnika,
• uporaba pištol za prebadanje kože je dovoljena le za luknjanje ušesnih mečic. Po vsaki uporabi je treba pištolo razkužiti.

Nosilec dejavnosti, ki izvaja sterilizacijo opreme in pribora, mora imeti izdelan načrt sterilizacije opreme in pribora. Načrt sterilizacije opreme in pribora mora vsebovati naslednje:

• kaj se sterilizira,
• kdaj se izvaja sterilizacija,
• kdo izvaja sterilizacijo,
• način sterilizacije,
• nadzor delovanja sterilizatorja s kemičnimi indikatorji in
• način vzdrževanja sterilizatorja.

S kemičnimi indikatorji je treba nadzorovati vsako serijo sterilizacije opreme in pribora. 

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

Na embalaži proizvoda za tetoviranje morajo biti navedene naslednje informacije v slovenskem jeziku ter v neizbrisni, čitljivi in jasno vidni pisavi:

• izjava "Zmes za uporabo pri tetoviranju ali trajnem ličenju",
• referenčna številka,
• seznam sestavin v padajočem vrstnem redu,
• dodatna izjava "regulator pH" za snovi, katerih koncentracija mora biti nižja od 0,1 %,
• izjava "Vsebuje nikelj. Lahko povzroči alergijski odziv.", če zmes vsebuje nikelj pod mejno koncentracijo 0,0005 %,
• izjava "Vsebuje krom (VI). Lahko povzroči alergijski odziv.", če zmes vsebuje krom (VI) pod mejno koncentracijo 0,00005 %,
• varnostna navodila za uporabo, če jih ni treba navesti na etiketi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

Kadar zaradi velikosti embalaže zgoraj navedenih informacij ni mogoče navesti na etiketi se lahko seznam sestavin, referenčna številka in izjave (razen izjave glede uporabe zmesi za tetoviranje) navedejo v navodilih za uporabo. Na embalaži proizvoda pa mora biti vedno navedena izjava "Zmes za uporabo pri tetoviranju ali trajnem ličenju". 

Na embalaži proizvoda za tetoviranje pa morajo biti navedene tudi morebitne zahteve za označevanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907)
• Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (Besedilo velja za EGP) (2008/1272)

Pri tetoviranju se lahko uporabljajo le proizvodi, katerih sestava je v skladu z vnosom 75, Prilogi XVII k Uredbi REACH.

Proizvodi, ki niso označeni z izjavo "Zmes za uporabo pri tetoviranju ali trajnem ličenju", se ne uporabljajo pri tetoviranju.

Izdelovalec tetovaž mora osebi, na kateri se postopek izvaja, zagotoviti informacije, ki so navedene na embalaži proizvoda za tetoviranje ali vključene v navodila za uporabo.

Proizvodi, ki se uporabljajo pri tetoviranju in drugih podobnih postopkih, morajo biti ob predvidenih načinih in pogojih uporabe, ob upoštevanju oznak, navodil za uporabo, opozoril ali informacij, s katerimi jih je opremil dobavitelj, varni za uporabnika.

Proizvodi morajo biti sterilni in dobavljeni v posodi, kjer je ohranjena sterilnost izdelka vse do neposredne uporabe pri uporabniku. Če se ne uporabljajo pakiranja za enkratno uporabo, mora biti zagotovljeno, da se izdelek ves čas uporabe ne kontaminira.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2006/1907)
• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Zbiranje in ravnanje z odpadki, ki so prišli v stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, mora biti urejeno na način, da ni ogroženo zdravje ljudi. Ti odpadki se na kraju nastanka ločeno zbirajo v namenski trdi embalaži in se ne mešajo s komunalnimi odpadki. Za navedene odpadke pravni subjekti sklenete posebne pogodbe s komunalnimi družbami o odvozu.

Vsi ostali odpadki (vata, papirnati prtički ipd.) se odlagajo v plastično vrečko v pokriti posodi. Zaprto vrečko se odloži med komunalne odpadke.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti
• Uredba o odpadkih

Če se dejavnost opravlja v sklopu trgovskega centra, morata prostor in oprema tudi izpolnjevati ustrezne minimalne zdravstveno higienske in tehnične pogoje, urejena mora biti davčna blagajna za izdajo računov, izobešen cenik in urejeno ustrezno ločevanje odpadkov.

V začasnih obratih npr. trgovskih centrih in poslovnih prostorih, ki imajo svoje sanitarije, nosilcu dejavnosti ni treba zagotoviti sanitarij, saj imajo trgovski centri in poslovni prostori urejene sanitarije.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojih za opravljanje dejavnosti higienske nege in drugih podobnih dejavnosti