SPOT

Portal SPOT je posodobljen in prenovljen.
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Vinogradništvo je dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem namiznega grozdja ter grozdja za predelavo. Pridelava grozdja obsega vsa dela v vinogradu, vključno s trgatvijo grozdja.

V določenem vinorodnem okolišu se sme vino pridelovati iz sort visnke trte, ki jih določa trsni izbor. Pri trgatvi se mora upoštevati tehnološka zrelost grozdja.

Za vinogradništvo v manjšem obsegu in za lastne potrebe v manjšem obsegu ne potrebujete vstopnega dovoljenja.

Pridelovalci, ki pridelujejo grozdje (namenjeno pridelavi vina) za promet ali obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov pa se morajo vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina. Pri pridelavi grozdja za vrhunska vina, mora pridelovalec upoštevati še dodatne pogoje.

Pridelovalci, ki prideluje namizno grozdje in obdelujejo skupaj najmanj 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka, pa se morajo vpisati v register kmetijskih gospodarstev.

Pridelovalci, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, morajo upravni enoti letno poročati podatke o pridelku (velja samo za pridelovalce, ki obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov oziroma svoj pridelek tržijo).

Pridelovalec, ki namerava obnoviti vinograd za pridelavo vina ali ga zasaditi na novo, mora vlogo za dovoljenje za obnovo vinograda v predpisanem roku vložiti na upravno enoto.

Vinogradnik, ki pri svojem delu uporablja fitofarmacevtska sredstva, mora pri uporabi le teh upoštevati pravila za pravilno rabo FFS, uporabljati le FFS, ki so registrirana v Sloveniji in po potrebi pridobiti dovoljenje za nujne primere oziroma dovoljenje za vzporedno trgovanje.

Vinogradništvo se tesno povezuje z vinarstvom, saj gojenje nasadov pomembno vpliva na lastnosti grozdja, ki predstavlja osnovo za pridelavo vina.

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Pred začetkom opravljanja kmetijske dejavnosti se je potrebno registrirati. Najpogostejša oblika je kmetijsko gospodarstvo.

    Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:

    • pravna oseba,
    • samostojni podjetnik posameznik,
    • kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik,
    • kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
    • kmetijsko gospodarstvo – planina.

    Kmetijsko gospodarstvo mora imeti nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je lahko pravna ali fizična oseba.

    Kmetijska gospodarstva na območju republike Slovenije so vpisana v Register kmetijskih gospodarstev (RKG). V RKG se enotno vodijo podatki o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo.

    V RKG se morajo vpisati kmetijska gospodarstva, ki:

    • morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
    • uveljavljajo finančne podpore po Zakonu o kmetijstvu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
    • so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih,
    • imajo v uporabi najmanj en hektar zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča ali 0,1 ha oljčnika ali 0,2 ha intenzivnega sadovnjaka ali 0,1 ha jagodičja ali lupinarja ali hmeljišče,
    • tržijo pridelke, ki jih pridelujejo.

    Vlogo za pridobitev statusa kmeta se vloži na upravno enoto, na območju katere leži večji del kmetijskega zemljišča, ki ga posameznik uporablja. Gospodarska družba mora izvesti vpis v Poslovni register Slovenije. Oseba s statusom kmeta je obdavčena s katastrskim dohodkov, medtem ko je gospodarska družba z davkom na dobiček.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Trgatev grozdja ni dovoljena, preden grozdje ni tehnološko zrelo. Tehnološko zrelost ugotavlja pridelovalec sam, pri čemer upošteva rezultate spremljanja dozorevanja grozdja.

    Sladkorna stopnja grozdja ob trgatvi mora dosegati minimalno predpisano sladkorno stopnjo za posamezno vinorodno območje, ki omogoča predelavo v vino.

    Informacije o spremljanju dozorevanja grozdja so objavljene na spletnih straneh pooblaščenih organizacij. Pooblaščene organizacije za spremljanje dozorevanja grozdja v Sloveniji so:

    Grozdje, ki je namenjeno pridelavi vrhunskih vin, zahteva dodatne pogoje glede tehnološke zrelosti. Zanj mora pridelovalec pridobiti mnenje pooblaščene organizacije, na podlagi kontrole na terenu. Spremljanje dozorevanja grozdja izvajajo pooblaščene organizacije s kontrolo na terenu.


    Pravne podlage

  • V register se lahko vpiše fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik. Zavezanci za vpis so pridelovalci grozdja in vina, ki obdelujejo 0,05 ha ali več vinogradov, oziroma manj, če dajejo grozdje, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina v promet.

    Postopek za vpis v register se uvede na podlagi vloge pridelovalca upravni enoti, ki mora vsebovati podatke o pridelovalcu in podatke o vinogradu (če ga obdelujejo).

    Postopek za vpis v register uvede tudi upravna enota po uradni dolžnosti, če na podlagi vpisa ali spremembe podatkov v registru kmetijskih gospodarstev ugotovi, da je pridelovalec zavezanec za vpis v register.

    Kot potrdilo o vpisu v register velja izpis iz registra, ki ga izda upravna enota.

    Register vodi 30 upravnih enot, katerih sedež je znotraj vinorodnega območja Slovenije.

    Podrobneje

  • Podatke o pridelku grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov morajo upravni enoti sporočiti pridelovalci, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina in ki:

    • obdelujejo najmanj 0,1 ha vinogradov, ali
    • del ali celoten pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov tržijo.

    Pridelovalci morajo vsako leto do 20. novembra prijaviti:

    Prav tako morajo pridelovalci javljati spremembe podatkov. Spremembe je potrebno javiti upravni enoti najkasneje v tridesetih dneh od njihovega nastanka.

    Pravne podlage

  • Če se v postopku pridelave grozdja in vina prekorači predpisani hektarski pridelek grozdja tako, da se preseže 14 000 litrov vina na hektar, ali če tropine in droži vsebujejo manj kot 0,5 vol. % alkohola, mora pridelovalec količino vina, ki predstavlja razliko med dejansko dobljeno količino grozdja in največjo dovoljeno količino grozdja obvezno destilirati.

    Destilacijo presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina izvesti na svoj račun, najpozneje en mesec po prijavi pridelka v register pridelovalcev grozdja in vina

    O datumu in kraju destilacije presežne količine mora zavezanec za obvezno destilacijo vina pisno obvestiti kmetijsko inšpekcijo najmanj deset dni prej. O izvedbi destilacije naredi kmetijski inšpektor zapisnik, iz katerega so razvidni podatki o vinogradu, v katerem je bil pridelek presežen, o količinah pridelka in o presežnih količinah. Zapisnik kmetijskega inšpektorja zavezanec za obvezno destilacijo vina predloži ob prijavi ustreznega zmanjšanja pridelka v registru, kar je pogoj za trženje drugega pridelka pridelovalca. Zavezanec za obvezno destilacijo vina mora destilat hraniti še najmanj dve leti po njeni izvedbi.

    Pravne podlage

    Pristojni organ

    Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

    Celovška cesta 71
    1000 Ljubljana

    Povezave

  • FFS se morajo pravilno uporabljati.

    Pravilna uporaba vključuje zlasti:

    • uporabo FFS v skladu z etiketo in navodilom za uporabo,
    • ravnanje s FFS, kar poleg tretiranja vključuje tudi pripravo škropilne brozge pred tretiranjem, ravnanje z ostanki škropilne brozge v rezervoarjih naprav po tretiranju ter čiščenje naprav, uporabljenih pri tretiranju, na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja,
    • skladiščenje oziroma shranjevanje FFS na način, da se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in okolja,
    • upoštevanje posebnih ukrepov za varstvo čebel,
    • preprečevanje zanašanja FFS,
    • časovno omejitev dostopa ljudi na nedavno tretiranih površinah, 
    • upoštevanje dobre prakse varstva rastlin in dobre kmetijske prakse pri uporabi s FFS tretiranega semena.

    Uporabnik FFS mora pri uporabi FFS upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo voda, varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, odpadke ter javni red in mir ter posebne ukrepe iz zakona, ki ureja promet in uporabo FFS.

    Posebni ukrepi vključujejo prepoved tretiranja iz zraka, ukrepe varovanja vodnega okolja in pitne vode, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na posebnih območjih, zmanjševanje uporabe ali tveganj zaradi uporabe FFS na javnih površinah ter integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi.

    Uporabnik FFS mora nemudoma obvestiti pristojni organ ali fitosanitarnega inšpektorja o nezaželenih vplivih FFS, ki jih opazi pri uporabi FFS (npr. o opažanjih v zvezi z možnostjo nevarnega ali neželenega vpliva FFS ali ostankov FFS na zdravje ljudi, živali, okolje, tretirane rastline ali rastline, ki sledijo v kolobarju).

    Pravne podlage

  • Dovoljenje za promet FFS za nujne primere se izda samo v posebnih okoliščinah za obdobje največ 120 dni za omejeno in nadzorovano uporabo. Posebne okoliščine nastanejo, ko je potreben ukrep zaradi nevarnosti, ki je ni mogoče obvladati z drugimi ustreznimi ukrepi.

    O dovoljenju za nujne primere odloči pristojni organ.

    Podrobneje

  • Dovoljenje za vzporedno trgovanje se izda za fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že registrirano v eni državi članici (država članica izvora) in je identično referenčnemu sredstvu, ki je že registrirano v Republiki Sloveniji.

    O dovoljenju za vzporedno trgovanje odloči pristojni organ. 

    Za promet in uporabo FFS, za katerega je bilo izdano dovoljeje za vzporedni promet, veljajo isti pogoji uporabe, veljavnost dovoljenja in morebitne omejitve kot so navedene v registraciji referenčnega sedstva.

    Vlagatej vloži vlogo pristojnemu organu na obrazcu z obveznimi prilogami.

    Podrobneje

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnosti v Sloveniji ne morete opravljati čezmejno ali občasno.
Zadnja sprememba:
5. 8. 2020