Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost (81.100)
Vzdrževanje pomeni izvedbo vseh del, ki so potrebna za to, da se ohranjajo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celote v dobrem stanju in omogočajo njegovo uporabo. V dejavnost spada izvajanje kombiniranih pomožnih storitev v objektih, kot so: skrb za obratovanje hišnih naprav, dvigal, pralnic, varovanje, čiščenje, skrb za centralno ogrevanje, manjša popravila (menjava varovalk, žarnic) v okviru hišniških storitev.
Navedena dejavnost je na listi dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona opravljajo na obrtni način in se pravica do opravljanja pridobi z vpisom v obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko pridobi podatek o registrirani dejavnosti s strani upravljavca poslovnega registra (Ajpes).
Če vzdrževalec objektov opravlja tudi dejavnost upravljanja nepremičnin za plačilo ali po pogodbi, mora imeti registrirano šifro dejavnosti 68.320.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Za dejavnosti, ki so uvrščene na Listo dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obrtnega zakona običajno opravljajo na obrtni način, velja, da se ob registraciji te dejavnosti poslovni subjekti po uradni dolžnosti vpišejo v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije naredi vpis po uradni dolžnosti, ko od upravljavca poslovnega registra (Ajpes) pridobi podatek o registrirani dejavnosti.
Vpis v obrtni register lahko uredite tudi sami pri posamezni območni Obrtno-podjetniški zbornici po krajevni pristojnosti.Vpis v obrtni register je brezplačen.
Pravne podlage
- Obrtni zakon (ObrZ)
- Lista dejavnosti, ki se v skladu s 5. členom Obr-Z običajno opravljajo na obrtni način
Skrbnik zakonodaje
Pristojni organ
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Celovška cesta 71
1000 LjubljanaPovezave
-
Standardi vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj za dobo njihovega trajanja 60 let (amortizacijska doba) ter opremljanja in vzdrževanja zemljišča stanovanjske stavbe so opredeljeni v prilogah št. 1 in št. 2, ki sta sestavni del Pravilnika o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj. Ti standardi opredeljujejo orientacijsko dobo trajanja elementov, gradbenih konstrukcij, instalacij, naprav in opreme ter opis del, ki jih je treba opravljati za doseganje predvidene življenjske dobe posameznega elementa.
Vzdrževanje na podlagi Pravilnika o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj, pomeni izvedbo vseh del, ki so potrebna za to, da se ohranjajo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celote v dobrem stanju in omogočajo njegovo uporabo.
Redna vzdrževalna dela manjše vrednosti, za katerih izvedbo mora upravnik skrbeti sproti, vendar zanje ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov, so navedena v prilogi št. 3.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
-
Upravnik v skladu s predpisi o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj pripravi načrt vzdrževanja skupnih delov stavbe.
Načrt vzdrževanja vsebuje:
- navedbo vzdrževalnih del, ki se bodo opravila,
- oceno potrebnih finančnih sredstev za realizacijo načrtovanih del za stavbo,
- dinamiko izvajanja, če gre za obdobje, daljše od enega leta, in
- možne vire financiranja za izvedbo načrta vzdrževanja.
Če so glede načrta vzdrževanja potrebna višja finančna sredstva od trenutno razpoložljivih sredstev rezervnega sklada in predvidenih minimalnih vplačil v rezervni sklad, se v načrtu vzdrževanja opredelijo tudi potrebna višja vplačila v rezervni sklad, višje akontativno zbiranje sredstev in drugi možni finančni viri.
Sprejet načrt vzdrževanja stavbe je neposredna podlaga upravniku za izvršitev načrtovanih del.
Upravnik izvrši dela, določena v sprejetem v načrtu vzdrževanja stavbe. Če pride pri izvajanju načrta vzdrževanja do časovnega zamika, se lastniki lahko odločijo, da neizvršene naloge postanejo sestavni del novega načrta vzdrževanja.
Pravne podlage
Skrbnik zakonodaje
-
Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).
Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.
Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.
Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:
- kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
- kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
- kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
- kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
- kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.
Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.
Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.
Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.
Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki.
Pravne podlage
- Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
Skrbnik zakonodaje
Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti
Velja le za naslednjo dejavnost, ki se običajno opravlja na obrtni način:
- Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost.