Skoči do osrednje vsebine Republika Slovenija SPOT
Državni portal za poslovne subjekte

Informative Notice

Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Zemeljska pripravljalna dela

Izvajanje zemeljskih pripravljalnih del uvrščamo med specializirana gradbena dela, ki se lahko opravlja na obrtni način. Zato je pri opravljanju te dejavnosti treba upoštevati tako gradbeno kot obrtno zakonodajo.

Dejavnost vključuje:

  • čiščenje zemljišč za gradnjo in kmetijsko rabo,
  • zemeljska dela, kot so:
    • površinski odkop gradbišč,
    • izkop, odkop in razstreljevanje skal,
    • nasipanje,
    • planiranje,
  • pripravo zemljišč za rudarjenje, kot so odstranitev površinskega materiala in drugega dela v zvezi s pripravo terena,
  • drenažo gradbišč,
  • drenažo kmetijskih ali gozdnih zemljišč.

Ta dejavnost je uvrščena na Listo dejavnosti, ki se običajno opravljajo na obrtni način.

Ob registraciji dejavnosti v poslovnem registru se poslovni subjekti, ki opravljajo to dejavnost na obrtni način, po uradni dolžnosti vpišejo tudi v Obrtni register pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Brezplačni vpis v obrtni register se opravi na podlagi obvestila, ki ga registrski organ (AJPES) posreduje OZS.

Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti mora vpisano dejavnost gradbeništva v poslovni register kot gospodarski subjekt
  • imeti mora zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti
  • imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo gradnje, in sicer:
    • Pooblaščeni strokovnjak (PS)
    • Vodja del pri IZS:
      - zahtevni objekti (Vz)
      - manj zahtevni objekti (Vm)
      - nezahtevni objekti in posamezna dela (Vnp)
    • Vodja gradnje pri OZS - mojstri (Vozs)
    • Vodja gradnje pri GZS - delovodje (Vgzs)

Izvajalec mora za gradnjo in izvajanje del glede na zahtevnost objekta zagotoviti ustreznega vodjo gradnje:

  

PS

Vz

Vm

Vnp

Vozs

Vgzs

Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje ZAHTEVNEGA objekta

x

x

 

 

 

 

Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje MANJ ZAHTEVNEGA objekta

x

x

x

 

 

 

Vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih

x

x

x

x

x

x

Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov

x

x

x

x

x

x

Vodenje gradnje  lahko izvaja tudi posameznik, ki ima pogoje za razširitev pooblastil v imeniku vodji del.

Glede na zahtevnost objekta, ter vrsto gradnje je potrebno imenovati nadzornika

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Splošni pogoji

Pogoji

  • Pooblaščeni strokovnjak ali pooblaščena strokovnjakinja je pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt, pooblaščeni inženir ali druga pooblaščena oseba s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti ter geotehnologije in rudarstva, ki je vpisana v ustrezni imenik v skladu s svojimi poklicnimi nalogami po zakonu, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost. 

    Pravne podlage

  • Vodja del pri IZS je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Vodij del pri IZS.

    V imenik  se vpisujejo posamezniki, ki so po pridobljeni ustrezni izobrazbi in najmanj treh letih delovnih izkušenj uspešno opravili strokovni izpit za vodjo del in imajo urejeno zavarovanje, ter nima prepovedi opravljanja poklica.

    Vodja del izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču.

    Odgovorni vodje del imajo pooblastila na posameznih strokovnih področjih:

    • gradbeništvo;
    • strojništvo;
    • elektrotehnika
    • tehnologija, gozdarstvo in varnost pri delu
    • geotehnologija in rudarstvo
    • požarna varnost

    Glede na vrsto objekta oziroma del, je potrebna različna stopnja izobrazbe vodje del. Glede na to delitev IZS deli poklic vodja del na: 

    • Vz - vodja del - študijski program I stopnje
    • Vm - vodja del - visokošolska stopnje tehnične smeri
    • Vnp - vodja del - srednješolska izobrazba tehnične smeri 
    Dela, ki jih opravlja posamezni vodja del: Vz Vm Vnp
    Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela ZAHTEVNEGA objekta X    
    Vodenje celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje MANJ ZAHTEVNEGA objekta X X  
    Vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih X X X
    Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH objektov X X X

     

    Podrobneje

  • Vodja gradnje pri OZS - mojster je posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisan v imenik Vodij gradnje pri OZS. 

    Vodja gradnje izvajalcu del pri gradnji odgovarja za skladnost izvedenih del s projektno dokumentacijo, predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbišču.

    Vodja gradnje pri OZS - mojster s področja gradbeništva opravlja:

    • vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih
    • Vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov.

    Podrobneje

  • Gradbeni delovodja je zadolžen za vodenje gradnje, kar vključuje skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih.

    Gradbeni delovodja je vpisan v imenik pri Gospodarski zbornici Slovenije.

    V imenik  se vpisujejo posamezniki, ki:

    • izpolnjujejo pogoje za gradbenega delovodjo
    • imajo z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali v posebnih primerih za krajši delovni čas v skladu z zakonom, ki ureja delovno razmerje.

    Vodja del pri GZS opravlja:

    • vodenje posameznih del na ZAHTEVNIH in MANJ ZAHTEVNIH objektih
    • vodenje gradnje NEZAHTEVNIH in ENOSTAVNIH objektov.

    Podrobneje

  • Zavarovanje odgovornosti za škodo mora vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

    Če ima izvajalec v tujini zavarovano odgovornost za škodo, mora zavarovanje kriti škodo povzročeno v Republiki Sloveniji.

    Dokazila

    • Sklenjena zavarovalna polica v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.

    Pravne podlage

  • Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, za katero je na podlagi Uredbe o obrtnih dejavnostih in Obrtnem zakonu predpisana ustrezna izobrazba, se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.

    Pred vložitvijo vloge morate imeti registrirano ustrezno statusno obliko in ustrezno SKD šifro dejavnosti. Oseba, ki bo t.i. nosilec dejavnosti, je oseba, ki izpolnjuje izobrazbene pogoje in za katero morate priložiti dokazilo o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev. Poleg odločbe o izdaji obrtnega dovoljenja se vam izda reprezentativno obrtno dovoljenje in se vas vpiše v Obrtni register.

    Podrobneje

    Povezave

  • Pravilo obrnjene davčne obveznosti se uporablja za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, ki opravljajo:

    1. Gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami. Med te primeroma spadajo:

    - Gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

    - Gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

    - Specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela).

    - Med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390

    2. Posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke.

    3. Dobava nepremičnin, in sicer:

    - dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;

    - dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

    Dobave pod točko 3 so oproščene plačila DDV, lahko pa se prodajalec in kupec, ki ima v zvezi s to nepremičnino 100 % pravico do odbitka DDV, pred opravljeno dobavo dogovorita za obdavčitev te dobave z DDV. Na zahtevo davčnega organa morata dokazati obstoj pisnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičnino pred opravljeno dobavo. Pisni dogovor mora vsebovati najmanj jasno izjavo volje, da želita, da se transakcija obdavči, identifikacijsko številko za DDV davčnih zavezancev, njuno vlogo pogodbene stranke in navedbo nepremičnine, na katero se dogovor nanaša.

    4. Dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III zakona ZDDV-1.

    5. Prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo okolja.

    Mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1 se uporablja le v primerih dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, drugemu davčnemu zavezancu, prav tako identificiranemu za namene DDV v Sloveniji.

    Dobavitelj blaga oziroma izvajalec storitev mora zato preveriti, ali je prejemnik v trenutku, ko nastane obveznost za obračun DDV od dobav blaga, storitev in predplačil, identificiran za namene DDV. Preverjanje, ali je identifikacijska številka za DDV, ki jo je predložil prejemnik blaga ali storitve, veljavna ali ne, se lahko opravi z vpogledom v seznam davčnih zavezancev, objavljenim na spletni strani FURS.

    Pri uporabi mehanizma obrnjene davčne obveznosti je kupec blaga oziroma prejemnik storitve tisti, ki mora obračunati in plačati DDV.

    Izdaja računa

    Dobavitelj od opravljene dobave ne obračuna DDV, na računu pa mora navesti, da je dobava blaga ali opravljena storitev predmet obrnjene davčne obveznosti (navedba klavzule »Obrnjena davčna obveznost«). Na računu mora navesti podatek o davčni osnovi za posamezno davčno stopnjo in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti.

    Več o obrnjeni davčni obveznosti je pojasnjeno v podrobnejšem opisu.

    Obračun davka na dodano vrednost

    Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora davčnemu organu predložiti obračun DDV. Dobavitelj, ki opravlja storitve ali dobavlja blago, ki je predmet obrnjene davčne obveznosti, mora v obrazcu obračunu DDV (obrazec DDV-O) vključiti tudi znesek dobave blaga in storitev v Sloveniji, od katerih obračuna DDV prejemnik (polje 11a). Dobavitelj DDV ne obračuna, saj je to obveznost prejemnika. Prejemnik (kupec) mora v obračunu DDV v polju 31a izkazati osnovo prejetih nabav in od njih obračunati DDV (polja 25, 25a, 25b).

    Poročanje o dobavah

    Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga ali storitev iz 76.a člena ZDDV-1 mora, poleg obračuna DDV, davčnemu organu predložiti še poročilo o teh dobavah za koledarski mesec. V poročilu mora navesti tudi morebitne popravke podatkov o zadevnih dobavah iz preteklih obdobij.

    Poročilo o dobavah (obrazec PD-O) davčni zavezanec predloži davčnemu organu elektronsko, preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku koledarskega meseca.

    Pravne podlage

  • Za uvajanje sodobnejših, bolj transparentnih in varnejših poslovnih praks v gradbeništvu, se uporabljajo Posebne gradbene uzance (PGU). PGU so prvi nacionalni dokument na tem področju, ki podrobneje opredeljuje pravila za ravnanje pogodbenih partnerjev pri izvedbi del na gradbenih objektih, kot so določena v Obligacijskem zakoniku ter v zakonih in predpisih, povezanih z gradnjo.

    V PGU so zbrana in poenotena pravna določila, ki se običajno uporabljajo v pogodbenih tekstih na gradbenem področju, tudi pri zaključnih gradbenih delih in inštalacijah. Na trg gradbenih storitev in v proces gradnje prinašajo več urejenosti in predvidljivosti, kar je v korist tako izvajalcem kot naročnikom.

    Pravne podlage

    Povezave

  • Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo. To obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti.

    Izvajalec je odgovoren za izvajanje gradnje v okviru prevzete storitve, in sicer da:

    • Za vodenje gradnje določi pri sebi zaposlenega posameznika.
    • Izvaja gradnjo na zakoličenem, ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču.
    • Izvaja gradnjo na podlagi pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja in v skladu s projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje ter na podlagi prijave začetka gradnje.
    • V skladu s predpisi in strokovnimi pravili zagotavlja kakovostno izvedbo.
    • Vodi gradbeni dnevnik, v katerega vnaša pomembne podatke o izvajanju gradnje.
    • Pridobiva in zbira potrdila o skladnosti in ustreznosti gradbenih in drugih proizvodov, materialov ter naprav.
    • Pravočasno obvešča nadzornika pred vsako pomembno fazo izvajanja gradnje.
    • Investitorja in nadzornika opozori na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti projektne dokumentacije za izvedbo gradnje.
    • Zagotavlja pogoje za varnost in zdravje pri delu.
    • Zagotavlja varnost objekta, življenja in zdravja mimoidočih, prometa, sosednjih objektov in okolice.
    • Izbira tehnološke in delovne procese, ki povzročajo najmanjše možno tveganje za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni ali bolezni v zvezi z delom ter najmanjše negativne vplive na okolje in objekte.
    • V času gradnje omogoči dostop na gradbišče projektantu, ki je izdelal projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, in projektantu projektne dokumentacije izvedenih del, investitorju, nadzorniku ter koordinatorju za varnost in zdravje pri delu.
    • Nadzorniku sproti izroča vso dokumentacijo o ustreznosti izvedbe del, dokazila o lastnostih vgrajenih materialov in proizvodov ter druga dokazila o pregledih in meritvah.
    • Po zaključeni gradnji odstrani gradbene ovire in omejitve dostopa, na območju gradnje ustrezno odstrani odpadke in uredi območje, kjer je bilo gradbišče.
    • Podaja izjavo, ki je sestavni del dokazila o zanesljivosti objekta.
    • Posameznik, ki vodi gradnjo in izvajalec (poslovni subjekt) s svojima podpisoma jamčita, da gradnja izpolnjuje zahteve GZ-1.

    Če je na gradbišču več izvajalcev in je investitor med njimi določil izvajalca, ki je prevzel naloge vodenja gradbišča, je ta zadolžen, da prevzame zakoličbo in zagotovi, da se gradnja izvaja na ograjenem, zavarovanem in označenem gradbišču. Naloge vodenja gradnje se razširijo tudi na vodenje gradbišča ter skrb za koordinacijo med vsemi izvajalci ter usklajevanje dela in logistiko. 

    Pravne podlage

  • Pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta nastanejo gradbeni odpadki (skupina 17 iz seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke). Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor. Gradbeni izvajalci morajo zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, skladno s projektno dokumentacijo.

    Nastajanje in nadaljnje ravnanje z gradbenimi odpadki morata biti načrtovana v Načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ko je izdelava le tega potrebna. O nastalih odpadkih na gradbišču in ravnanju z njimi poroča investitor ločeno za vsako gradbišče s Poročilom o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.

    Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov vsebovati podatke o:

    • izločitvi nevarnih gradbenih odpadkov pred odstranitvijo objekta, če zadeva pridobitev gradbenega dovoljenja tudi odstranitev objekta,
    • ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,
    • obdelavi gradbenih odpadkov na gradbišču,
    • predvideni prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, in ravnanju z njim,
    • predvideni prostornini uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
    • količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
    • količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v obdelavo,
    • predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave gradbenih odpadkov.

    Če pri gradnji nastajajo odpadki, ki vsebujejo azbest, je zaradi preprečevanja oziroma zmanjšanja emisije azbestnih vlaken v okolje potrebno upoštevati določbe predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, ki vsebujejo azbest in predpisa, ki določa obvezna ravnanja pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah, kadar se odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravlja le izvajalec, ki ima za odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje ministrstva, pristojnega za okolje. Za odstranjevanje azbestnih odpadkov se uporabljajo predpisi, ki urejajo odpadke, odlaganje odpadkov na odlagališčih oziroma sežiganje odpadkov.

    Pravne podlage

  • Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

    Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

    Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

    Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

    • kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
    • kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
    • kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
    • kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
    • kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

    Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

    Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

    Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

    Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

    Pravne podlage

  • Podjetje mora potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način zagotoviti naslednje informacije, če niso jasne že iz okoliščin:

    1. glavne značilnosti blaga, storitve ali digitalne vsebine;
    2. firmo, naslov sedeža podjetja in telefonsko številko podjetja, kadar je ta na voljo;
    3. končno ceno ponujenega blaga, storitve ali digitalne vsebine, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga, storitve ali digitalne vsebine ni mogoče izračunati vnaprej;
    4. informacije o morebitnih dodatnih stroških prevoza, dostave ali pošiljanja ali opozorilo, da taki stroški lahko nastanejo, če jih ni mogoče vnaprej izračunati
    5. plačilne pogoje ter pogoje dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, rok dostave blaga in izvedbe storitve oziroma dobave digitalne vsebine, kadar je to potrebno;
    6. informacije o pritožbenem postopku pri podjetju;
    7. seznanitev z zakonskim jamstvom za skladnost blaga, storitve ali digitalne vsebine;
    8. seznanitev z možnostjo in pogoji poprodajnih storitev in prostovoljnega jamstva (tržne garancije), kadar je to potrebno;
    9. trajanje pogodbe, kadar je to primerno, in pogoje za odstop od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas ali pogodbe s samodejnim podaljševanjem;
    10. funkcionalnost, vključno z veljavnimi ukrepi za tehnično zaščito blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar je to primerno;
    11. informacijo o združljivosti in interoperabilnosti blaga z digitalnimi elementi, digitalne vsebine ali digitalne storitve, s katero je podjetje seznanjeno oziroma bi moralo biti seznanjeno.

    Omenjene informacije ni treba zagotoviti za pogodbe, ki vključujejo vsakodnevne transakcije in se izpolnijo nemudoma ob sklenitvi.

    Pravne podlage

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem oddajte pisno prijavo pri pristojnem organu.

 
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ponudnika vpiše v Obrtni register za obdobje enega leta od dneva oddaje prijave.

Velja le za naslednjo dejavnost, ki se običajno opravlja na obrtni način:
- zemeljska pripravljalna dela.