Počitniški domovi

Oddajanje sob, stanovanj in počitniških hiš oziroma sprejemanje gostov na kratkotrajno nastanitev v nastanitvenih gostinskih obratih se obravnava kot opravljanje gostinske dejavnosti, ki mora biti registrirana.

Nastanitev gostov lahko opravljajo:

• pravne osebe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
• društva, ki imajo to dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu,
• fizične osebe sobodajalci in kmetje.

Sobodajalci in kmetje lahko opravljajo nastanitveno dejavnost v stanovanjskih prostorih oziroma na kmetijah.

• Za sobodajalce (fizične osebe) velja omejitev, da opravljajo dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom lahko nudijo največ do 15 ležišč.
• Za kmete velja omejitev, da opravljajo dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji skladno z vladno uredbo (največ 10 sob in skupnih ležišč, največ 30 ležišč in največ 60 sedežev).

Fizične osebe morajo dejavnost nastanitve gostov v lastnem ali najetem stanovanju oziroma počitniški hiši pa tudi v drugih prostorih, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, priglasiti v Poslovnem registru Slovenije (PRS), ki ga vodi AJPES.

Tujci si morajo pred tem urediti:

• pogoje za bivanje stalno ali začasno (e-uprava.gov.si/e-uprava/en/portal.euprava),
• prijava začasnega in stalnega prebivališča (https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6985),
• pridobiti davčno številko (www.durs.gov.si/en/angleske_strani/entry_into_the_tax_register_and_tax_number/),
• pridobiti EMŠO,
• registrirati dejavnost sobodajalstva v Poslovnem registru Slovenije na izpostavi AJPES-a (www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Vpis_sobodajalca/).

Za nastanitev gostov morajo biti zagotovljeni tudi:

• minimalni tehnični pogoji za prostore, opremo in naprave (uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov ne velja za stavbe, zgrajene pred 31. decembrom 1967),
• minimalen obseg storitev, izpolnjevanje meril z izvedbo postopka kategorizacije in ustrezna označevalna tabla,
• pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu,
• vodenje ustreznih evidenc (prijava in odjava gostov).

Dokazila

Izpisek iz Poslovnega registra Slovenija (PRS), ki ga vodi AJPES - pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti

Pravne podlage

• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora pred začetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES.

Predlog za vpis nastanitvenega obrata, spremembe podatkov nastanitvenega obrata ali izbris nastanitvenega obrata iz registra posreduje izvajalec nastanitvene dejavnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik, če je ta vpisan v poslovni register, ali pooblaščena oseba, ki jo izvajalec nastanitvene dejavnosti oziroma njegov zakoniti zastopnik pooblasti za posredovanje predloga.

Predlog se posreduje v elektronski obliki z uporabo aplikacije za vnos podatkov v register na spletnem portalu AJPES ali osebno v izpostavi AJPES, ki za predlagatelja opravi vpis prek spletnega portala AJPES. Predlagatelj se za namen posredovanja predloga v elektronski obliki predhodno identificira v skladu s sistemom pooblastil spletnega portala AJPES, kjer so evidentirana kvalificirana potrdila za elektronski podpis, vpisana v Evidenco kvalificiranih potrdil za elektronski podpis, za katere uporabniki oddajo pooblastila za uporabo posameznih spletnih aplikacij portala AJPES.

Nastanitvenemu obratu se ob vpisu v register, vpisu sprememb podatkov v register ali izbrisu iz registra dodeli status nastanitvenega obrata, ki je lahko aktiven, neaktiven ali izbrisan.

Aktiven nastanitveni obrat je obrat, v katerem se izvaja nastanitvena dejavnost.

Neaktiven nastanitveni obrat je obrat, pri katerem se podatek o izvajalcu nastanitvene dejavnosti ne vodi zaradi izbrisa iz poslovnega registra ali se nastanitvena dejavnost več kot tri mesece ne izvaja zaradi neposlovanja izven sezone, adaptacije, postopkov zaradi insolventnosti izvajalca nastanitvene dejavnosti ali iz drugih razlogov.

Izbrisan nastanitveni obrat je obrat, ki se izbriše iz registra nastanitvenih obratov na predlog izvajalca nastanitvene dejavnosti ali po uradni dolžnosti.

 Podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata so:

• število nedeljivih nastanitvenih enot (npr. soba, apartma, studio, počitniška hiša, prostor za kampiranje),
• število stalnih ležišč.

Podatek o dostopnosti nastanitvenega obrata vsebuje podatek o tem, ali nastanitveni obrat razpolaga z vsaj eno sobo, ki je dostopna gibalno oviranim osebam.

Podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata obsegajo podatke, ki jih izvajalec nastanitvene dejavnosti vpiše v register v zvezi z dodatno ponudbo in storitvami, ki jih nudi gostom.

AJPES na podlagi popolnega predloga vpiše nastanitveni obrat v register in mu določi enolično identifikacijsko številko. Predlagatelju se izda obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register osebno v izpostavi AJPES ali se ga pošlje na elektronski naslov, ki je naveden v predlogu za vpis nastanitvenega obrata v register.

Vpis nastanitvenega obrata v RNO je predpogoj za poročanje o gostih in prenočitvah prek aplikacije eTurizem.

Podrobneje

Izvajalec dejavnosti mora najpozneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti obrat registrirati pri krajevno pristojnem območnem uradu Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Obrazec za registracijo, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na povezavi.

Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.

Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za okolje in prostor.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Povezave

• e-Uprava: Izdaja uporabnega dovoljenja
• Elektronske storitve javne uprave: Vloga za izdajo uporabnega dovoljenja

Nastanitveni obrat mora pri sprejemu gostov nuditi najmanj:

• recepcijske storitve, dosegljivost 24 ur po telefonu,
• možnost hrambe osebnih stvari,
• javno dostopen telefon za goste.

Minimalen obseg storitev v posameznih vrstah nastanitvenih gostinskih obratov se nanaša na storitve, ki jih morajo biti deležni gostje ob prihodu oziroma odhodu in med celotnim časom bivanja v nastanitvenih zasebnih in skupnih prostorih, kot je denimo v jedilnici.

V sobi se morajo gostom zagotoviti:

• čisto posteljno perilo,
• menjava perila najmanj enkrat tedensko, 
• menjava brisač vsak drugi dan, oziroma po potrebi, če gost to želi.

Minimalne storitve, ki se morajo zagotoviti v jedilnici, so:

• čisto namizno perilo,
• dnevna menjava perila, oziroma po potrebi po posameznih obrokih,
• čista in nepoškodovana posoda, steklo in pribor,
• pred vhodom vidno označen začetek in konec strežbe jedi.

Zagotoviti se mora dnevno čiščenje in vzdrževanje vseh prostorov, ki so na voljo gostu.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti

Če počitniški domovi opravljajo gostinsko dejavnost, se uvrščajo med gostinske obrate.

Dom mora imeti:

• prostor za sprejem gostov, če ima več kot 15 sob oziroma nastanitvenih enot,
• skupen dnevni prostor za goste,
• sobe ali souporabo sob za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih,
• enojna ali dvojna ležišča,
• možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in
• etažne kopalnice in stranišča.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Mladinsko prenočišče mora imeti:

• prostor za sprejem gostov, če ima več kot 15 sob oziroma nastanitvenih enot,
• skupen dnevni prostor za goste,
• sobe ali souporabo sob za nastanitev, pri čemer je nastanitev v postelji ali na skupnih ležiščih,
• enojna ali dvojna ležišča,
• možnost za odlaganje obleke, perila in osebnega pribora, in
• etažne kopalnice in stranišča.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Kategorizacija počitniškega doma ni obvezna.

Gostinski obrat mora imeti ob vhodu vidno označeno naziv podjetja in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obrat pa tudi označbo kategorije, v katero je uvrščen.

Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi piktogrami ali napisi v drugih jezikih.

Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)

Cene storitev, ki se ponujajo pri prodaji potrošnikom, morajo biti označene v skladu s 14. členom Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22) in Pravilnikom o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga (Uradni list RS, št. 10/23).

Podjetje za storitev, ki jo ponuja potrošniku, vidno označi ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost. Cena storitve je označena v evrih. V primeru, da je poleg cene v evrih označena tudi cena v drugih valutah, mora biti poleg zneska v evrih tudi oznaka EUR. Podjetje upošteva označeno ceno. Če gre za ponudbo v okviru storitev informacijske družbe, mora biti poleg cene jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Cene za vse storitve morajo biti označene kot cene v obliki cenika. Označitev cen za storitve mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Pri storitvah, pri katerih cene ni mogoče označiti kot cene za vrsto storitve, se ceno storitve lahko označi na enega od naslednjih načinov:

• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve v poslovnem prostoru izvajalca storitve;
• kot ceno delovne ure za izvedbo določene storitve na kraju samem;
• kot ceno vseh stroškov za izvedbo določene storitve;
• kot ceno storitve, preračunano na mersko enoto;
• kot ceno storitve, ki jo nedvoumno opredelimo na drug način in se običajno uporablja pri ponujanju določenih storitev.

Cena za storitve je nedvoumno označena, če je ni možno zamenjati s ceno druge storitve, ki se nahaja v neposredni soseščini.

Cena za storitve je v poslovnem prostoru označena čitljivo, če je velikost črk in številk na ceniku za storitve najmanj 5 mm.

Cena za storitev mora biti potrošniku lahko dostopna ter mora biti objavljena na vidnem mestu v poslovnem prostoru, kjer je ta storitev potrošniku ponujena.

Kot vidno označeno ceno storitve se šteje, da je cenik obešen na steno poslovnega prostora oziroma tistega njegovega dela, kjer se nahajajo potrošniki. 

Pravne podlage

• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objava znižanja cene blaga
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.

Dokazila

Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):

• gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro;
• restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
• slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro;
• obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila;
• gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

Obratovalni čas gostinskega obrata v večnamenskem objektu (trgovsko poslovni centri ipd.) mora biti določen v skladu z merili iz prejšnjega odstavka in ne sme biti v nasprotju z obratovalnim časom večnamenskega objekta, določenim na temelju pisnega soglasja večine najemnikov in lastnikov poslovnih prostorov.

Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.

Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:

• začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
• začetkom obratovanja,
• spremembo obratovalnega časa.

Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki je priloga Pravilnika  o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07 in 16/21).

Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.

Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu. 

Obvestila o obratovalnem času podjetij na območjih, kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, morajo poleg slovenskega jezika vsebovati tudi jezik narodne skupnosti.

Dokazila

S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

Pravne podlage

• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost
• Pravilnik o uporabi jezikov narodnih skupnosti v procesih poslovanja podjetij s potrošniki na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost

Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.

Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti.

Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Več ...

Dokazila

Primer izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja

Pravne podlage

• Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu
• Pravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Zahteve glede varnosti živil:

Varno živilo je tisto živilo, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

Varno živilo je:

• pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
• sledljivo,
• pravilno označeno,
• predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

Živilo je varno, če ne vsebuje:

• bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
• kemičnih dejavnikov tveganja (alergenov, ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi) in 
• fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

• običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika in pri vsaki fazi pridelave, predelave in distribucije ter
• informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki, ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

• verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
• verjetni kumulativni toksični učinki,
• posebna zdravstvena preobčutljivost posebnih skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

Zagotavljanje varnosti živil 

Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

Za varnost živil so odgovorni: 

• nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
• država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
• potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

Ključne obveznosti nosilcev živilske dejavnosti: 

• Varnost: Nosilci živilske dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane.
• Odgovornost: Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za varnost hrane, ki jo pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
• Sledljivost: Nosilci živilske dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
• Preglednost: Nosilci živilske dejavnosti morajo obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ni skladna in/ali predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Nujni ukrepi: Nosilci živilske dejavnosti morajo takoj umakniti hrano iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana predstavlja tveganje za zdravje ljudi.
• Preprečevanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
• Sodelovanje: Nosilci živilske dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti 

Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. 

Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS. 

Nosilec živilske dejavnosti registracijo živilskega obrata opravi tako, da vlogo za registracijo obrata pošlje po pošti ali jo vloži osebno pri krajevno pristojnem območnem uradu UVHVVR. Vloga, več informacij in kontaktni podatki območnih uradov so dostopni na spletni strani: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vloga-za-registracijo-zivilskega-obrata/.

Nosilec živilske dejavnosti je dolžan UVHVVR obvestiti o vsaki spremembi najpozneje 15 dni po nastanku spremembe ali po prenehanju opravljanja dejavnosti.

Označevanje snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti

Zagotavljanje informacij o živilih potrošnikom je potrebno, da so alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, zahteva, da so ti navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni. Prav tako morajo označbe vključevati besedo »vsebuje, kateri sledi navedba alergena.

Alergene je potrebno označiti tudi pri pijačah (tudi v obratih, kjer strežejo samo pijače).

Umik in odpoklic živil

Nosilec živilske dejavnosti mora UVHVVR obveščati o umiku in odpoklicu vseh živil, razen prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, kjer je organ za obveščanje Zdravstveni inšpektorat RS.

UVHVVR se obvešča po telefonu, telefaksu oziroma na elektronski naslov pristojnega območnega urada UVHVVR (kontaktni podatki območnih uradov UVHVVR) in na elektronski naslov rasff.si@gov.si.

Nosilec živilske dejavnosti mora potrošnike o umiku oziroma odpoklicu živila obvestiti na način, da jih informacija doseže. Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Ur. l. RS, št. 72/2010 in 129/20).

Več o zagotvaljanju varnosti živil in posameznih področij varnosti tukaj.

Več o aditivih, encimih in aromah ter ekstrakcijska topila dobite tukaj.

Pravne podlage

• Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2002/178)
• Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (2004/853)
• Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru)Besedilo velja za EGP. (2017/625)
• Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili
• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil
• Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili
• Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja (ZdZPZ)
• Pravilnik o varnosti hitro zamrznjenih živil
• Pravilnik o uradnem nadzoru temperature zamrznjenih živil
• Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 Besedilo velja za EGP (2011/1169)
• Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (2004/852)
• Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudiBesedilo velja za EGP. (2005/37)
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih Besedilo velja za EGP (2014/828)

Povezave

• Varna hrana
• Aditivi, encimi in arome ter ekstrakcijska topila

Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

• osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
• osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
• iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

• v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
• v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
• med delovnim časom na delovnem mestu.

Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA)

Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega  monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.

Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:

• osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
• iz avtomatskih naprav;
• posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
• tobaka za oralno uporabo.

Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.

Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.

Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

Kajenje je dovoljeno:

• v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
• v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
• v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
• v kadilnicah.

Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
• prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
• prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
• v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)
• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kadilnica

Pravne osebe in posamezniki, ki se ukvarjajo s trženjem oziroma nudenjem prenočitev, morajo svoj nastanitveni obrat vpisati v Register nastanitvenih obratov (RNO). Podatke o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) pa morajo poročati preko aplikacije eTurizem na spletni strani AJPES-a. Več informacij je na voljo na spletnih straneh:
www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Register_nastanitvenih_obratov/Splosno
www.ajpes.si/Statistike/Porocanje_o_gostih_in_prenocitvah/Splosno.

Poročati je potrebno za vse obrate, ki gostom nudijo nastanitev, in sicer:

• hoteli,
• moteli,
• penzioni,
• prenočišča,
• gostišča,
• hotelska in apartmajska naselja,
• planinski in drugi domovi,
• kampi in marine,
• prostori za goste pri sobodajalcih ter
• kmetije, ki nudijo gostom nastanitev.

Gostitelj pridobi kategorizacijo nastanitvenega obrata na tej spletni strani: www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/kategorizacija_nastanitvenih_obratov/.

Gostitelj lahko knjigo gostov vodi v elektronski ali v fizični obliki. Elektronska knjiga gostov je računalniški program (aplikacija), ki ga uporablja gostitelj. Gostitelj, ki je zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov, podatke iz knjige gostov poroča preko spletne aplikacije eTurizem ali spletnega servisa AJPES-a.

Preostali gostitelji, ki niso zavezani k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov, pa so dolžni svoje goste prijaviti policiji. To so vsi tisti posamezniki, pri katerih gostje ne prenočujejo proti plačilu, oziroma tisti, ki nimajo registrirane dejavnosti, da bi se jih lahko štelo za sobodajalce, se pa po zakonu štejejo za gostitelja, kot na primer:

• socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni zapora, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki znotraj svoje dejavnosti posameznikom nudijo nastanitev in so vpisani v Poslovni register Slovenije in
• bolnišnica in drug zdravstveni zavod, če nastani oziroma sprejme na zdravljenje tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Dodatne informacije za gostitelje so na voljo na spletnih straneh:

https://www.policija.si/kontakti/estoritve/prijava-gostov-prek-aplikacije-egost

Dokazila

Knjiga gostov

Pravne podlage

• Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
• Pravilnik o prijavi in odjavi gostov
• Zakon o gostinstvu (ZGos)

Postopek pobiranja in odvajanja turistične takse

Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.

Turistično takso morajo pobirati in odvajati za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. Če je turist oproščen plačila celotne ali dela le-te, mora biti vpisan razlog oprostitve v evidenci, ki se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča.

Pobrano turistično takso morajo lastniki nastanitvenih obratov nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

Lastniki nastanitvenih obratov so do 25. dne v mesecu dolžni občini in davčnemu organu predložiti tudi mesečno poročilo, iz katerega morata biti razvidna število nočitev in znesek pobrane takse.

Lastnik nastanitvenega obrata mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista.

Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni in občinski organ. Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ. Če lastnik nastanitvenega obrata ne odvede turistične takse v roku in na predpisan način, občina sporoči pristojnemu finančnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja. Davčni organ na podlagi sporočila izda odločbo, s katero naloži lastniku, da v 25 dneh nakaže neodvedeno turistično takso in plača zakonite zamudne obresti. Če lastnik neodvedene turistične takse in zakonitih zamudnih obresti ne plača v navedenem roku, se neodvedena turistična taksa in neplačane zakonite zamudne obresti prisilno izterjajo po predpisih o prisilni izterjavi davkov.

Taksa za lastnike počitniških hiš in plovil

Občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v turističnem območju za prenočevanje zase in za vse druge osebe v primeru, če:

• je bilo na njenem območju v preteklem letu opravljenih več kot 100.000 nočitev ali
• je na območju občine 1.500 ležišč v nastanitvenih objektih in
• je na območju občine najmanj 200 počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj.

Lastniki počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj plačajo turistično takso v letnem pavšalnem znesku, ki se določi v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18 ) . Turistično takso se plača do 31. marca za preteklo leto.

Občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik plovila, ki je na privezu v turističnem pristanišču marini, in sicer za prenočevanje zase in vse druge osebe. Osebe, ki prenočujejo na plovilu, ki je na stalnem privezu v marini, plačajo turistično takso v letnem pavšalnem znesku, ki se določi v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18 )  .

Letni pavšalni znesek plača zakupnik stalnega priveza v marini do 31. marca za preteklo leto.

Višino turistične takse določa občina v znesku do 2,50 evra.

Plačila turistične takse so oproščeni:

• otroci do 7. leta starosti,
• osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
• osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
• otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
• učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
• dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih,
• osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
• tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse.

Turistično takso v višini 50 % plačujejo:

• osebe od 7. do 18. leta starosti,
• osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).

Občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.

Dokazila

• Evidenca o plačani turistični taksi 
• Evidenca o oprostitvi plačila turistične takse

Pravne podlage

• Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb-1)
• Pravilnik o prijavi in odjavi gostov
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1)

Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni in pristojni občinski inšpekcijski organ. Pritožbena organa sta Ministrstvo za finance oziroma župan.

Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

Definicije posameznih izdelkov

Podrobneje

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
• Zakon o gostinstvu (ZGos)
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)

Vračljiva embalaža je tista, ki jo v embalažnem krogotoku večkrat uporabimo.

Vračljivo embalažo po vrsti surovine delimo na:

• stekleno,
• plastično,
• leseno,
• kovinsko in
• drugo.

Med udeležence v embalažnem krogotoku uvrščamo:

• dobavitelje (proizvajalce, uvoznike, osebe, ki prve dajo embalažo na trg Republike Slovenije) blaga v vračljivi embalaži, ki pri svojem poslovanju uporabljajo lastno, standardizirano in tipizirano vračljivo embalažo;
• uporabnike: trgovina na debelo, trgovina na drobno in velike potrošnike (nastanitveni obrati, gostinski obrati, šole, bolnišnice, industrija itn.);
• končne potrošnike.

Zaradi vsestranskega pomena embalaže je pomembno, da se vsi udeleženci v embalažnem krogotoku ravnajo v skladu z uzancami, ki zadevajo prevzemanje in vračanje vračljive embalaže.

Uporabniki embalaže morajo vračati dobaviteljem le njihovo značilno, nepoškodovano in ponovno uporabno embalažo.

Uporabniki embalažo vračajo dobaviteljem praviloma ob vsakokratni naslednji dobavi oziroma najmanj vsakih 30 dni. Organizacijo odvoza embalaže organizira dobavitelj blaga ali uporabnik, ki dobavlja blago v vračljivi embalaži.

Uporabniki ob prodaji blaga končnemu potrošniku v primeru, da ta ob nakupu blaga ne vrne prazne embalaže, zaračunajo kavcijsko vrednost vračljive embalaže z vključenim DDV.

Iz računa, ki ga uporabniki izdajo končnim potrošnikom, je razvidna plačana kavcijska vrednost embalaže. Uporabniki so dolžni od končnih potrošnikov sprejeti nepoškodovano in uporabno embalažo, pri čemer se tem povrne plačana kavcijska vrednost vračljive embalaže z vključenim DDV.

Cenik kavcijskih vrednosti vračljive embalaže mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki prodajalni, nastanitvenem obratu, gostinskem obratu oziroma drugem obratu, ki je namenjen potrošniku. Tako je potrošniku zagotovljena informacija o vrstah vračljive embalaže in njihovih kavcijskih vrednosti z vključenim DDV.

Cenik vsebuje vrste vračljive embalaže in njihove kavcijske vrednosti. Uvrstitev vračljive embalaže s pripadajočo kavcijsko vrednostjo v cenik predlaga dobavitelj blaga, odločitev pa sprejme Komisija za embalažo, ki deluje pri Trgovinski zbornici Slovenije.

Vračljiva embalaža, ki ni uvrščena v cenik tovrstne embalaže, se ne šteje za vračljivo embalažo po teh uzancah in je predmet medsebojnih pogodb med dobavitelji in uporabniki.

Pravne podlage

• Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže