Informative Notice
Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.
Smukanje prostoživečih domorodnih ribjih vrst
Smukanje je odvzem spolnih celic spolno zrelih rib za nadaljnjo gojitev domorodnih ribjih vrst. Poteka v rezervatih za plemenke, lahko pa tudi v drugih delih ribiškega okoliša, določenih v ribiškogojitvenemu načrtu. Rezervat za plemenke je revir, namenjen pridobivanju spolnih produktov za gojitev domorodnih ribjih vrst.
- Način in izvajanje odlova oziroma smukanja plemenk
Smukanje določenih vrst plemenk v posameznem ribiškem okolišu lahko izvaja le izvajalec ribiškega upravljanja, ki mora o vsakem opravljenem odlovu in smukanju plemenk pripraviti zapisnik. Odlov plemenk lahko opravlja le za določen način odlova strokovno usposobljen delavec v ribištvu, z opravljenim strokovnim izpitom za ribogojca.
Odlov plemenk se lahko izvaja s sredstvi in na način, s katerimi se ne poškoduje rib, drstišča in da ne vpliva na potek drstenja drugih rib. Smukanje se opravi takoj na mestu odlova plemenk. Plemenke se lahko v ribogojnem objektu zadržuje največ 30 dni od časa odlova.
Plemenke potočne in soške postrvi, ki v času odlova še niso v fazi, ko se lahko osmukajo, se lahko premestijo v ribogojni objekt, ki ima dovoljenje za gojenje rib za poribljavanje.
Takoj po smukanju je treba plemenke spustiti v vodo na mestu odlova ali v matično strugo.
V ribiškem katastru se vodi evidenca o opravljenih odlovih in smukanju plemenk, ki vsebuje naslednje podatke:
- ribjih vrstah;
- datum in času odlova;
- mestu odlova;
- številu odlovljenih plemenk, ločenih po spolu;
- številu osmukanih plemenk, ločenih po spolu;
- številu osmukanih iker;
- številu in kraju vrnitve plemenk.
Ob premestitvi plemenk v ribogojni objekt pa še podatke o:
- ribogojnem objektu;
- vrsti in številu premeščenih plemenk;
- datumu smukanju;
- številu osmukanih plemenk ločenih po spolu;
- številu osmukanih iker;
- datumu, številu in mestu vrnitve plemenk.
Velja za naslednje dejavnosti po SKD:
Splošni pogoji
-
Za opravljanje dejavnosti se morate predhodno registrirati in izbrati ustrezno statusno obliko.
-
Poslovni subjekt mora v okviru svojega poslovanja sprejeti odločitev ali postati davčni zavezanec. Če se podjetje odloči, da bo postalo zavezanec za DDV, je potrebno davčnemu organu predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV. Ko je zavezanec identificiran za namene DDV, je treba davčnemu uradu predložiti obračun davka za vsako davčno obdobje posebej. Davčno obdobje je koledarski mesec ali koledarsko trimesečje.
Kdaj postati davčni zavezanec?
Pravne podlage
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
Pristojni organ
Finančna uprava Republike Slovenije
Šmartinska cesta 55
1000 Ljubljana -
Zakon o gospodarskih družbah določa, da morajo vsi – družbe in podjetniki – voditi poslovne knjige ter jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi (2016) ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Pravne podlage
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Slovenski računovodski standardi
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
Pristojni organ
Ministrstvo za finance
Župančičeva 3
1000 Ljubljana -
Področje delovne zakonodaje regulira Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg pogodbe o zaposlitvi, slovenska zakonodaja opredeljuje tudi več posebnih oblik opravljanja dela. Pri sklenitvi delovnega razmerja je potrebno upoštevati predpisan postopek zaposlitve.
Delodajalec mora na delovnem mestu dosledno upoštevati:
- ureditev obveznih socialnih zavarovanj in refundacije nadomestila plač,
- varnost in zdravje pri delu,
- v primeru nezgod ali poškodb pri delu je potrebno ustrezno prijaviti nezgodo in poškodbe pri delu.
V kolikor delodajalec zaposluje tujca, državljana tretjih držav, je potrebno zanj pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo.
Pravne podlage
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj-2)
- Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT)
Pristojni organ
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Štukljeva cesta 44
1000 LjubljanaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Miklošičeva cesta 24
1507 Ljubljana -
Poslovni subjekti morajo v okviru delovanja odgovorno poslovati. Pri tem morajo dosledno upoštevati načela:
- intelektualne lastnine;
- avtorske in sorodnih pravic;
- požarne varnosti;
- varstva osebnih podatkov;
- javne rabe slovenskega jezika.
Pristojni organ
Ministrstvo za pravosodje
Župančičeva 3
1000 LjubljanaMinistrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 LjubljanaMinistrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Kotnikova 5
1000 LjubljanaMinistrstvo za obrambo
Vojkova cesta 55
1000 Ljubljana
Pogoji
-
Izvajalec ribiškega upravljanja je zadolžen za izvajanje smukanja določenih vrst plemenk in mora o smukanju predhodno obvestiti krajevno pristojen Območni urad Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Izvajalec ribiškega upravljanja mora zagotoviti strokovno usposobljen kader z opravljenim strokovnim izpitom za ribogojca.
Za opravljanje dejavnosti ribiškega upravljanja, ki vključuje tudi smukanje prostoživečih domorodnih ribjih vrst je potrebna sklenitev koncesijske pogodbe in izpolnjevanje drugih pogojev.
Pravne podlage
-
Plemenke določenih ribjih vrst se lahko smuka le na mestih in v obsegu, kakor je določeno v ribiškogojitvenem načrtu ali posebnem dovoljenju izdanega s strani pristojnega organa.
Izvajalec ribiškega upravljanja za pridobitev posebnega dovoljenja pošlje vlogo na pristojni organ. Vloga, za katero ni predpisanega obrazca, mora vsebovati naslednje podatke:
- obdobje smukanje,
- vrsto rib,
- količino rib,
- območje smukanja.
Pravne podlage
-
Fizična oseba, ki želi pridobiti dovoljenje mora imeti uspešno opravljen strokoven izpit za ribogojca.
Prav tako, fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje mora imeti zaposleno ali s pogodbo določeno vsaj eno osebo, ki ima opravljen strokovni izpit za ribogojca.
Ribogojec goji sladkovodne ali morske ribe za prehrano ali športni ribolov. Delo vključuje: skrb za ribji zarod, hranjenje rib in čiščenje bazenov.
Ribogojec lahko hrani ribe ročno ali avtomatsko, z lijaki, ki spuščajo hrano v vodo. Zelo pomembno je ribe redno pregledovati in vzdrževati pogoje za varnost in zdravje rib. Uporablja različne velikosti in vrste akvarijev, opremo in pribor za nego ribjega zaroda. Ribe hrani ročno ali avtomatsko in vzdržuje zdravo okolje za ribji zarod. Vodi tudi evidenco o razvoju mladic.
Pri delu običajno potrebuje tudi vozniški izpit. Mora biti fizično vzdržljiv, dela na prostem v vseh vremenskih pogojih in je spreten pri praktičnih opravilih.
Ribogojec ima pogosto končano srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo tehnične ali naravoslovne smeri in izpit za vožnjo vozil in manjših plovil. Pomembno je, da je strokovno usposobljen za opravljanje dejavnosti ribogojstva.