Trgovina na drobno po pošti ali po internetu

Trgovec mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Na prodajnem mestu mora zagotoviti pristojnim inšpekcijskim organom naslednje podatke o stanju blaga:

• število in datum prevzemnega dokumenta,
• ime dobavitelja, 
• številko in datum dobaviteljevega dokumenta, 
• ime, mersko enoto in količino blaga, 
• prodajno ceno blaga, 
• podatke o spremembi prodajne cene blaga.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Med potrošnikom in prodajalcem v spletni trgovini mora biti sklenjena kupoprodajna pogodba, ki predstavlja dogovor med uporabnikom in trgovcem. Kupoprodajna pogodba je sklenjena, ko trgovec pošlje dokazilo s potrditvijo naročila. S tem postanejo cene in drugi pogoji, kot izhajajo iz oddanega naročila, fiksni, tako za potrošnika kot prodajalca. Kot potrošnik velja oseba s podatki, ki so navedeni ob oddaji naročila.

Potrošnik mora razpolagati z informacijo, ali se v konkretnem primeru prek spletne trgovine sklepa pogodba s podjetjem ali potrošnikom.

Ponudnik mora prejemniku storitve pred oddajo naročila v elektronski obliki jasno opisati tehnične postopke za sklenitev pogodbe, opisati tehnična sredstva za prepoznavanje in popravilo napak ter poleg slovenščine navesti druge jezike, v katerih je mogoče skleniti pogodbo. Splošni pogoji poslovanja morajo biti objavljeni na spletni strani ponudnika. Potrošniku morajo biti dostopni brez težav in v takšni obliki, da jih kupec lahko shrani in reproducira.

Poleg zgoraj navedenih informacij mora potrošnik prejeti naslednje informacije:

• bistvene lastnosti blaga ali storitve, vključno z najkrajšim rokom trajanja pogodbe, če je predmet pogodbe trajna ali ponavljajoča se izpolnitev,
• ceno blaga ali storitve, vključno z vsemi davki in drugimi dajatvami,
• jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave,
• podrobnejšo ureditev plačila ter način in roke dobave ali izpolnitve,
• opis pravice do odstopa od pogodbe: če potrošnik v skladu z zakonom nima pravice do odstopa, ga je treba o tem izrecno obvestiti,
• stroške, povezane z uporabo komunikacijskega sredstva (npr. dostopa do interneta): če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje,
• rok veljavnosti ponudbe, še posebno cene,
• podatke o vpisu v register oziroma drugo javno evidenco z navedbo registra oziroma evidence in številke vpisa,
• naziv pristojnega državnega organa, zbornice ali druge nadzorne organizacije, če za svojo dejavnost potrebujemo posebno dovoljenje,
• naziv poklicne zbornice oziroma združenja, poklicnega naziva in države, v kateri je bil ta podeljen, ter napotil na veljavna poklicna pravila te države in načinov dostopa do njih, če gre za poklic oziroma dejavnost, za katera so predpisani posebni pogoji ali obvezno združevanje v zbornice ali podobna združenja,
• podatke o obveznosti plačila davka na dodano vrednost.

Podjetje mora zagotoviti, da potrošnik v postopku oddaje naročila izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom. Funkcija, ki sproži oddajo naročila, mora biti označena z besedami »naročilo z obveznostjo plačila« ali z drugo izjavo, iz katere nedvoumno izhaja, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila podjetju.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Cena mora biti jasno označena. Nujen je tudi podatek o davku na dodano vrednost, če je podjetje zavezanec za davek.

Poleg cene mora biti jasno in nedvoumno navedeno, ali cena vključuje tudi stroške dostave.

Podjetje mora informirati potrošnika, če je cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejema odločitev (ko podjetje cene svojih ponudb prilagodijo specifičnim potrošnikom ali specifičnim kategorijam potrošnikov na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev in oblikovanja profilov vedenja potrošnikov, ki jim omogoča oceno kupne moči potrošnikov).

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Davčni zavezanec, ki prek pošte ali interneta prodaja blago končnim potrošnikom (B2C) iz drugih držav članic in preseže prag za prodajo na daljavo (10.000 EUR*), mora plačevati DDV v državi kupca.

Če se želi davčni zavezanec izogniti identifikaciji v posamezni državi članici potrošnje, se lahko vključi v posebno ureditev vse na enem mestu (VEM). Prijava in plačilo DDV poteka prek sistema VEM prek eDavkov. Elektronski sistem VEM, ki poenostavlja obveznosti v zvezi z DDV, ki jih imajo prodajalci blaga in storitev potrošnikom po vsej EU, omogoča:

• elektronsko registracijo za DDV v eni državi članici za vso prodajo blaga na daljavo znotraj EU in za opravljene storitve med podjetji in potrošniki, kar pomeni, da se jim ni treba registrirati za DDV v več državah članicah;
• prijavo in plačilo dolgovanega DDV za vse dobavljeno blago in opravljene storitve v enem samem elektronskem četrtletnem obračunu DDV;
• sodelovanje z davčno upravo v svoji državi članici v svojem jeziku, tudi če gre za čezmejno prodajo.

Več o posebni  ureditvi VEM se nahaja na spletni strani FURS.

*Prag 10.000 EUR velja za prodaje blaga na daljavo in telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, opravljene končnim potrošnikom v vse države članice  skupaj (razen Slovenije), ob pogoju, da ima dobavitelj ali ponudnik sedež ali stalno bivališče samo v Sloveniji. Davčni zavezanec, ki preseže prag 10.000 EUR in se ne vključi v posebno ureditev VEM, se mora identificirati v posamezni državi članici potrošnje. Davčni zavezanci, ki ne presegajo enotnega praga  10.000 EUR, obračunajo in plačajo DDV v državi članici, kjer imajo sedež podjetja.

Pravne podlage

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

Račune, izdane v spletni trgovini, je treba davčno potrjevati, saj je večina plačil v spletni trgovini definiranih kot gotovinski promet.

Kot negotovinski promet se šteje edino, če je plačilo izvedeno neposredno pri ponudniku plačilnih storitev na transakcijski račun. Računa ni treba davčno potrjevati, če je plačan prek naloga UPN, prek PayPal in prek Monete.

Za vse druge oblike plačil v spletni trgovini (po povzetju, s kreditno/debetno kartico, Stripe, ipd.) je račune treba posredovati v potrditev na FURS, najkasneje ko je dobava blaga ali storitve opravljena.

Pravne podlage

• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)

Spletna stran oziroma spletna trgovina mora imeti objavljene vse obvezne sestavine. Opremljena mora biti z vsaj sledečimi podatki:

• podatki o podjetju in sedežu ponudnika storitev,
• veljavim elektronskim naslovom, na katerem je dostopna,
• matično številko,
• davčno številko,
• zneskom osnovnega kapitala, iz katerega mora biti razvidno, kolikšen del osnovnega kapitala je vpoklican
• telefonsko številko in veljavnim elektronskim naslovom družbe, kadar so na voljo.

Če je za opravljanje dejavnosti potrebno posebno dovoljenje, mora stran imeti tudi podatke o nadzorni organizaciji, pristojnem državnem organu ali zbornici.

Če je podjetje zavezanec za DDV, mora to na primeren način predstaviti potrošniku (SI predpona pred davčno številko podjetja).

Pravne podlage

• Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)

Piškotki so majhne besedilne datoteke, ki jih spletna mesta shranijo v računalnik uporabnika. Na eni strani piškotki zagotavljajo boljšo uporabniško izkušnjo, na drugi pa upravljalcem spletnih strani omogočajo prilagoditev svoje ponudbe vsakemu uporabniku glede na njihove lastne značilnosti. Piškotke dandanes uporabljajo praktično vse spletne trgovine, njihova uporaba pa je po Zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) dovoljena samo s pogojem, da je:

• naročnik ali uporabnik aktivno, prostovoljno, konkretno, informirano in nedvoumno v to privolil, potem ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov v skladu z GDPR (»Cookie Policy«).

Privolitev v uporabo piškotkov je torej veljavna šele po tem, ko upravljavec spletne strani uporabnika obvesti o takšni uporabi. Da zagotovi, da bo uporabnik ustrezno obveščen, mora na mestu, kjer se nahaja možnost privolitve uporabnika, navesti vsaj,

• kdo je upravljavec in
• v kakšen namen uporablja piškotke.

Podrobnejše informacije glede piškotkov (npr. opis tehnologije piškotkov, podrobni seznam vseh piškotkov, na kakšen način lahko onemogoči piškotke itd.) upravljavec lahko navede na posebni strani, priporočljivo pa je, da tudi povezavo do tega mesta namesti ob možnost privolitve uporabnika o uporabi piškotkov.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
• Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (2016/679)

Spletni prodajalec pri svojem poslovanju in pri uporabi piškotkov zbira osebne podatke uporabnikov, zato mora svoje uporabnike informirati v zvezi z njihovo obdelavo. Bistveno je, da upravljalec spletne strani ali spletne trgovine posameznika, ki obišče njegovo spletno stran, obvesti zlasti o tem:

• kdo obdeluje njihove podatke,
• kateri osebni podatki se zbirajo, 
• s kakšnimi nameni se zbirajo in obdelujejo, 
• ali in s kakšnimi pogoji se posredujejo tretjim osebam,
• koliko časa bodo hranjeni,
• katere pravice imajo posamezniki v zvezi s temi podatki, 
• ter o drugih pomembnejših okoliščinah zbiranja in obdelave podatkov na določenem spletnem mestu.

Pravne podlage

• Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (2016/679)
• Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2)

Uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja trgovine na daljavo je dovoljena samo, če naročnik  predhodno soglaša s tem. Potrošnik mora imeti možnost, da kadar koli na brezplačen in preprost način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.

Jasno mora biti prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo, in navedena mora biti fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano.

Prav tako morajo biti nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili oziroma pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo.

Pravne podlage

• Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)

Podjetje mora tujim strankam omogočiti dostop do enakih ponudb in njihovo koriščenje z enakimi pogoji kakor domačin strankam.

Prodajalec ne sme:

• s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati ali omejevati dostopa potrošniku do svoje spletne strani iz razlogov, povezanih s potrošnikovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža podjetja,
• preusmeriti potrošnika z ene različice spletne strani na drugo brez njegovega izrecnega soglasja,
• uporabljati drugačnih splošnih pogojev za dostop do blaga ali storitev, ko želi potrošnik kupiti blago brez dostave zunaj območja, na katerem prodajalec izvaja storitve, pridobiti dostop do elektronsko opravljene storitve (npr. storitve v oblaku, skladiščenja podatkov ali spletnega gostovanja) ali pa rezervirati storitve, ki jih prejme v državi, kjer deluje prodajalec, denimo v primeru hotelskih nastanitev, športnih prireditev, najema vozila, vstopnic za koncerte, glasbene festivale ali zabaviščne parke ipd.

Prepovedana je tudi diskriminacija potrošnikov v zvezi z načini plačila. To pomeni, da prodajalec ne sme zavrniti kreditne kartice samo zato, ker je izdana v drugi državi članici, čeprav gre za blagovno znamko, ki jo prodajalec sicer sprejema kot plačilno sredstvo.

Pravne podlage

• Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (Besedilo velja za EGP. ) (2018/302)

Kadar želimo v spletno mesto vključiti elemente, kot so slike, fotografije, glasba, videi, programske kode, ki niso v naši lasti, moramo preveriti, ali so varovani s tujo avtorsko ali sorodno pravico.

Uporaba avtorskega dela je praviloma dopustna le, če avtor prenese ustrezno materialno avtorsko pravico.

Uporaba avtorskega dela v materialni obliki obsega pravico reproduciranja. Pravica reproduciranja je izključna pravica avtorja, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali drugem primerku, in sicer neposredno ali posredno, začasno ali trajno, delno ali v celoti ter s kakršnim koli sredstvom ali v kateri koli obliki. Delo se reproducira zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja, tridimenzionalnega razmnoževanja, zgraditve oziroma izvedbe arhitekturnega objekta, fotografiranja, tonskega ali vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski obliki.

Uporaba primerkov avtorskega dela obsega pravico dajanja v najem. Pravica dajanja na voljo javnosti je izključna pravica avtorja, da se delo po žici ali brezžično naredi dostopno javnosti v kraju in času, ki si ju posamezniki sami izberejo, ali da se delo pošlje posamezniku na podlagi javne ponudbe.

Za vključitev določenega elementa v spletno mesto moramo po slovenskem pravu z avtorjem skleniti pisno pogodbo. Pisna pogodba mora določiti dopusten obseg uporabe elementa v okviru našega spletnega mesta.

Pravne podlage

• Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)

Postopek izvensodnega reševanja potrošniških sporov je navadno poceni, preprost in hiter, zaradi česar koristi tako potrošniku kot tudi spletnim trgovcem, saj ne pride do sodnih postopkov in dodatnih stroškov.

Če spletni trgovec omogoča potrošniku morebitne spore reševati na ta način, je obvezna elektronska povezava do platforme za spletno reševanje sporov. Platforma za spletno reševanje potrošniških sporov je enotna vstopna točka za potrošnike za reševanje sporov, ki izvirajo iz spletne prodaje ali spletnih storitev med potrošnikom s prebivališčem in ponudnikom s sedežem v Evropski uniji, Norveški, Islandiji ali Lihtenštajnu. Platforma je na voljo v vseh jezikih EU ter v islandščini in norveščini.

Pravne podlage

• Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS)

Prepovedano je dajanje na trg tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov prek interneta, telekomunikacij ali katere koli druge razvijajoče se tehnologije.

Pravne podlage

• Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI)

Potrošnik ima pravico do vračila blaga in odstopa do pogodbe brez navedbe razloga za vračilo. Spletna trgovina mora potrošnika seznaniti z dejstvom, da mu je v primeru odstopa od pogodbe in vračila blaga dolžna vrniti plačano kupnino (najkasneje v 14 dneh od dneva obvestila o odstopu). Hkrati pa ima spletna trgovina pravico, da zavrne vračilo blaga, če je poškodba na embalaži, je bilo blago že uporabljeno, pride do zamude pri odstopu.

Izjeme, ko potrošnik nima pravice do odstopa (razen, če ni dogovor med prodajalcem drugačen), so pri:

• blagu ali storitvah, pri katerem je cena odvisna od nihanj na trgu,
• blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika,
• blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe,
• dobavi zapečatenih avdio- ali videoposnetkov in računalniških programov, če je potrošnik po dostavi odprl varnostni pečat,
• dobavi časopisov, periodičnega tiska ali revij, razen pri naročniških pogodbah za dobavo tašnih publikacij,
• dobavi zapečatenega blaga, ki ni primerno za vračilo zaradi varovanja zdravja ali higienskih vzrokov, če je potrošnik po dostavi odprl pečat,
• dobavi blaga, ki je zaradi svoje narave neločljivo pomešano z drugimi predmeti,
• dobavi alkoholnih pijač, katerih cena je dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe in ki se lahko dostavijo po 30 dneh, njihova dejanska vrednost pa je odvisna od nihanj na trgu, na katera podjetje nima vpliva,
• opravljanju storitev, če podjetje pogodbo v celoti izpolni in se je opravljene storitve začelo na podlagi potrošnikovega predhodnega soglasja in privolitvijo, da izgubi pravico do odstopa od pogodbe, ki jo podjetje v celoti izpolni.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Podjetje se samo odloča za znižanje cen svojega blaga, kateremu blagu in za koliko se bo cena znižala. Pri vsaki objavi znižanja cene blaga je potrebno označiti prejšnjo ceno in znižano ceno

Označitev in oglaševanje znižanja cene blaga mora biti nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu.

Za prejšnjo ceno se šteje:

• najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred uporabo znižane cene;
• najnižja cena, po kateri je podjetje ponujalo blago pred znižanjem cene, če je blago na trgu manj kot 30 dni ;
• cena, ki je bila najnižja cena najmanj 30 dni pred prvo znižano ceno v neprekinjenem postopnem zniževanju cene;
• cena, ki jo je podjetje uporabljalo neposredno pred uporabo znižane cene, pri blagu, ki se prodaja po znižani ceni, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti in pri prodaji hitro pokvarljivega blaga po znižani ceni;

V kolikor pa blago prodaja po različnih cenah prek različnih prodajnih kanalov oziroma prodajnih mest, mora podjetje kot prejšnjo ceno za blago upoštevati ceno v posameznem prodajnem kanalu oziroma na posameznem prodajnem mestu.

Blaga pri objavi znižane cene ni treba označiti z znižano in prejšnjo ceno v naslednjih primerih:

• kadar podjetje zajame širok nabor blaga in pred nakupom ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral, vendar to velja le za oglaševanje, ne pa tudi označevanje na prodajnem mestu;
• pri spremembi prodajne cene blaga, ki nima narave znižanja cene blaga (nihanje prodajne cene blaga);
• pri primerjavi prodajne cene blaga med različnimi podjetji, ki nima narave znižanja cene blaga;
• pri trditvah oziroma objavah, ki nimajo narave znižanja cene blaga;
• pri popustu ob pogoju nakupa več kosov blaga ali popustu ob nakupu nad določeno vrednostjo;
• pri zbiranju in unovčevanju točk ali drugih enot, pridobljenih v okviru programa zvestobe na podlagi prejšnjih nakupov potrošnika;
• pri znižanju cene blaga, ki je namenjeno posameznemu potrošniku ob posebnih priložnostih;
• pri znižanju cene za en kos blaga po izbiri potrošnika, če ob objavi ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral.

Znižanja cen blaga, ki ne vplivajo na prikaz prejšnje cene pri naslednjem znižanju cene blaga, saj ne pomenijo prejšnje cene, pa so:

• znižanje cene blaga, ki je pred potekom roka uporabnosti, hitro pokvarljivega blaga in blaga z napako in
• primeri iz 5. do 8. alineje prejšnjega odstavka

Pri znižanju cene blaga mora biti blago označeno tudi s prejšnjo ceno za enoto in znižano ceno za enoto, razen kadar ne gre za dolžnost označevanja le cene za enoto blaga ali kadar obstajajo druge izjeme od takšnega označevanja, npr.  kadar:

• je cena na enoto enaka prodajni ceni;
• ne bi bilo koristno zaradi narave ali namena blaga (količina blaga ni pomembna za primerjavo cen ali se v isti embalaži prodaja različno blago);
• v prodajalnah, katerih površina prodajnega prostora je manjša od 500 m2.

V primeru razprodaj blaga in kadar je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Kljub temu pa tudi za blago na razprodaji veljajo splošne določbe o znižanju cen blaga.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
• Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga

Garancija je vsaka obveznost, ki jo prodajalec ali proizvajalec (garant) prevzame do potrošnika poleg zakonskih obveznosti prodajalca iz naslova obveznega jamstva za skladnost blaga in s katero se zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravilo ali zamenjalo blago, vrnilo del kupnine ali vso kupnino, kadar blago ne izpolnjuje specifikacij ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem. Poseben pravilnik predpisuje, za katere tehnične izdelke mora biti izdana obvezna najmanj 1-letna garancija, podjetje pa lahko potrošniku ponudi tudi prostovoljno garancijo. 

Garancijski rok pri obvezni garanciji začne teči z dnem izročitve blaga potrošniku.

Če napake niso odpravljene v skupno 30 dneh (možnost podaljšanja za največ 15 dni) od dneva, ko je proizvajalec ali pooblaščen servis prejel zahtevo za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom. Če v tem času blago ni ustrezno popravljeno ali zamenjano, lahko potrošnik zahteva vračilo celotne kupnine od proizvajalca ali zahteva sorazmerno znižanje kupnine.

Za zamenjano blago ali zamenjan bistveni del blaga z novim proizvajalec izda nov garancijski list.

Blago, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje, je navedeno v 2.členu Pravilnika o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje. 

Pravne podlage

• Pravilnik o blagu, za katero se izda garancija za brezhibno delovanje
• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Trgovska podjetja v razmerju do potrošnikov ne smejo izvajati nepoštenih poslovnih praks.

Trgovska podjetja morajo pri oglaševanju, prodaji in dobavi svojih izdelkov dati dovolj točnih informacij, da se lahko potrošnik premišljeno odloči za nakup. Vse obvezne podatke morajo navesti na »jasen in razumljiv način« ter v »jasnem in razumljivem jeziku«.

Ločimo dve glavni kategoriji nepoštenih poslovnih praks:

• zavajanje, bodisi z napačnimi informacijami ali z opustitvijo informacij (pomembni podatki niso navedeni) in
• agresivne poslovne prakse, ko vas silijo v nakup.

Za nepoštene poslovne prakse v spletni trgovini lahko štejemo:

• Prodajalci ne smejo oglaševati izdelkov oziroma storitev po zelo nizki ceni, kadar teh ni dovolj na zalogi. Jasno morajo navesti, koliko artiklov je na zalogiin kako dolgo veljajo nizke cene.
• Kadar trgovci oglašujejo posebno ponudbo, ki da bo veljala samo omejen čas, poskušajo morda tako morebitne kupce prisiliti v hiter nakup, še preden bi se lahko o izdelku ustrezno pozanimali. Zatrjevanje, da je ponudba časovno omejena, kadar v resnici ni, je nepošteno ravnanje.
• Lažni odštevalniki časa. Podjetja jih uporabljajo za spodbujanje spletne prodaje, in sicer tako, da z vzbujanjem občutka nujnosti vplivajo na stranke in jih spodbujajo k nakupu pred iztekom ponudbe.
• Navajanja lažnih ocen izdelkov. V skladu s predpisi EU morajo trgovci, ki objavljajo ocene potrošnikov, razkriti, kako zagotavljajo, da so ocene prispevali dejanski potrošniki, ki so kupili izdelek ali storitev.
• Navajanje znižane cene izdelkov v spletni trgovini, pri čemer podjetje blaga po neznižani ceni ni nikoli prodajalo.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Podjetje, ki prodaja blago z napako, takšno blago fizično loči od preostalega brezhibnega blaga, jasno in vidno opozori, da gre za blago z napako, in vsak kos takšnega blaga posebej označi.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Za zavajajočo poslovno prakso se šteje trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga).

Če prodajalec prodaja izdelke različne kakovosti pod isto blagovno znamko, bo moralo to biti vidno tudi navzven – jasno razvidna drugačna kakovost izdelka. Globa za kršitve te določbe je od 5000 EUR pa vse do 50000 EUR.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Javna raba jezika je pomembna tudi pri prodaji izdelkov in storitev. Pri označevanju in predstavljanju teh je treba zagotoviti primerne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve. Informacije morajo biti podane v slovenščini oziroma v potrošniku na slovenskem območju zlahka razumljivem jeziku.

V primeru prodaje živil, zdravil in fitofarmacevtskih sredstev je treba v slovenščini na ovojnino natisniti deklaracijo in navodilo za uporabo. Dodatno se lahko uporabi tudi tuj jezik.

Pravne podlage

• Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS)

Pri skladiščenju, prevozu in prodaji blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na debelo in trgovine na drobno prihaja do običajnega primanjkljaja in uničenja blaga zaradi kala, razsipa, razbitja in okvare blaga. Običajni primanjkljaj pomeni najvišjo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obračuna in ne plačuje davka na dodano vrednost.

• Kalo je izguba oziroma uničenje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga s sušenjem, krčenjem, izhlapevanjem in vsedanjem in se kaže na teži, obsegu ali površini materiala pri skladiščenju in transportu.
• Razsip ali razlitje je izguba ali uničenje materiala in izdelkov v tekočem ali sipkem stanju pri skladiščenju, transportu in v proizvodnji.
• Razbitje je uničenje blaga, ki nastane pri manipulaciji z lomljivim blagom in embalažo (steklo, keramika ipd.).
• Primanjkljaj je izguba, ki je neločljivo povezana s proizvodnim procesom in nastane zaradi lastnosti blaga, uporabljenega pri proizvodnji ali kot proizvod v fazi proizvodnega procesa.

Za odpis, ki presega stopnje običajnega primanjkljaja, se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost. Podjetje evidentira izgube in uničenje blaga v svojih poslovnih knjigah.

Stopnje običajnega odpisa blaga

Pravne podlage

• Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara)

Za opravljanje določenih dejavnosti – predvsem na področju gostinstva, trgovine, skladiščenja, proizvodnje, izobraževanja, delavnic, laboratorijev, ambulant in podobnih – je potrebno zagotoviti ustrezen poslovni prostor.

Ob registraciji podjetja se ta pogoj ne preverja, mora pa podjetnik zagotoviti poslovni prostor in pridobiti ustrezno dovoljenje, preden začne opravljati dejavnost, za katero je predpisan ta pogoj.

Objekt, v katerem je poslovni prostor, mora imeti uporabno dovoljenje.

Poslovni prostor se lahko najame ali kupi. Pred najemom ali nakupom nepremičnine je koristno preveriti, ali ima dovoljenje za uporabo v ustrezne poslovne namene in ali je opravljanje določene dejavnosti v poslovnem prostoru mogoče takoj po prevzemu.

Za izdajo uporabnega dovoljenja in spremembo gradbenega dovoljenja je pristojen upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pristojna upravna enota), razen v primeru, ko je zaradi predlaganih sprememb objekta treba izdati integralno gradbeno dovoljenje.

Več o postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.

Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

Dokazila

Uporabno dovoljenje: fotokopija

Pravne podlage

• Gradbeni zakon (GZ-1)
• Stanovanjski zakon (SZ-1)

Povezave

• eUprava - uporabno dovoljenje
• Obrazci - pripomočki za uporabo nove gradbene zakonodaje

Na trg se lahko dajejo samo varni proizvodi.

Varen proizvod pomeni vsak proizvod, ki v normalnih ali realno predvidljivih pogojih uporabe, vključno s svojo življenjsko dobo in po potrebi z zagonom, montažo in predpisanim vzdrževanjem, ne predstavlja nikakršne nevarnosti ali pa samo minimalno nevarnost, ki se ob primerni uporabi proizvoda oceni za sprejemljivo in skladno z visoko ravnjo varnosti in zdravja oseb z upoštevanjem predvsem:

• lastnosti proizvoda, vključno z njegovo sestavo, embalažo ter navodili za montažo in po potrebi za namestitev in vzdrževanje,
• vpliva na druge proizvode, kadar se utemeljeno predvideva, da bo uporabljen z njimi,
• predstavitve proizvoda, označevanja, opozoril in navodil za uporabo in odstranjevanje ter drugih oznak ali podatkov o proizvodu,
• vrste potrošnikov, ki so v nevarnosti, kadar uporabljajo proizvod, predvsem otrok in starejših.

Proizvodi, ki so dani na trg, morajo biti označeni s primernimi, jasno zapisanimi in lahko razumljivimi opozorili v slovenskem jeziku o nevarnostih, ki jih lahko predstavlja.

Pravne podlage

• Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1)

Povezave

• Varnost potrošniških proizvodov

Točnost informacij in oglaševanja o živilih

Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti:

• glede značilnosti živila in še posebej njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabnosti, države izvora ali kraja porekla, načina proizvodnje ali pridelave;
•  z navedbo učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima;
• z napeljevanjem, da ima živilo posebne lastnosti, če imajo take lastnosti vsa istovrstna živila, zlasti s posebnim poudarkom na prisotnosti ali odsotnosti določenih sestavin in/ali hranil;
• z izgledom, opisom ali slikovnimi prikazi, ki bi potrošniku namigovali o prisotnosti določenega živila ali vsebnosti sestavine, medtem ko bi sestavni del, naravno prisoten v tem živilu, oziroma sestavina, ki se v njem običajno uporablja, bila nadomeščena z drugačnim sestavnim delom oziroma drugačno sestavino.

Informacije o živilih morajo biti točne, jasne in potrošniku zlahka razumljive.

Ob upoštevanju odstopanj, določenih z zakonodajo Unije, ki se uporablja za naravne mineralne vode in živila za posebne prehranske namene, informacije o živilih nobenemu živilu ne smejo pripisovati ali opozarjati na lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh.

Navedeno velja tudi za oglaševanje in predstavitev živil, zlasti njihove oblike, videza ali embalaže, uporabljene embalažne materiale, način, kako so razporejena, in okolje, v katerem so razstavljena.

Odgovornost nosilca živilske dejavnosti

1. Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za informacije o živilih, je nosilec dejavnosti, pod čigar imenom ali nazivom podjetja se živilo trži, oziroma če ima ta nosilec sedež zunaj Unije, uvoznik na trg Unije.
2. Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za informacije o živilih, zagotovi prisotnost in točnost informacij o živilih v skladu z veljavno zakonodajo o informacijah o živilih in ustreznimi nacionalnimi določbami.
3. Nosilci živilske dejavnosti, ki ne vplivajo na informacije o živilih, ne dobavljajo živil, za katera na podlagi informacij, ki jih imajo kot strokovnjaki, vedo ali domnevajo, da niso skladna z zakonodajo o informacijah o živilih, ki se uporablja, in zahtevami iz ustreznih nacionalnih določb.
4. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom ne spremenijo informacij, ki spremljajo živilo, če bi takšne spremembe zavedle končnega potrošnika ali drugače znižale raven varstva potrošnikov in zmanjšale možnosti končnih potrošnikov za ozaveščeno izbiro. Nosilci živilske dejavnosti so odgovorni za vse morebitne spremembe informacij, ki spremljajo živilo.
5. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo skladnost z zahtevami iz zakonodaje o informacijah o živilih in ustreznimi nacionalnimi določbami, ki zadevajo njihove dejavnosti, in preverijo, ali so takšne zahteve izpolnjene.
6. Nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod njihovim nadzorom zagotovijo, da se informacije v zvezi z nepredpakiranimi živili, namenjenimi končnemu potrošniku ali za dobavo obratom javne prehrane, prenesejo nosilcu živilske dejavnosti, ki živila prejme, da bi se tako končnemu potrošniku na zahtevo zagotovile obvezne informacije o živilih.
7. V naslednjih primerih nosilci živilske dejavnosti pri dejavnostih pod svojim nadzorom zagotovijo, da so obvezni podatki, prikazani na embalaži ali nanjo pritrjeni označbi ali na trgovinskih dokumentih, ki se nanašajo na živila, kadar je mogoče zagotoviti, da so takšni dokumenti bodisi priloženi živilom, na katera se nanašajo, ali so bili poslani pred dobavo ali sočasno z njo: 

   - kadar so predpakirana živila namenjena končnemu potrošniku, vendar se tržijo na stopnji pred prodajo končnemu potrošniku, in kadar na navedeni stopnji ne gre za prodajo obratom javne prehrane;

   - kadar so predpakirana živila namenjena za dobavo obratom javne prehrane za pripravo, predelavo, razdelitev ali rezanje.

8. Nosilci živilske dejavnosti, ki drugim nosilcem živilske dejavnosti dobavljajo živila, ki niso namenjena končnemu potrošniku ali obratom javne prehrane, poskrbijo, da tem nosilcem živilske dejavnosti zagotovijo dovolj informacij.

Seznam obveznih podatkov:

1. ime živila;
2. seznam sestavin;
3. vsaka sestavina ali pomožno tehnološko sredstvo, ki je navedeno na seznamu v Prilogi II ali pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutljivosti, se uporablja v proizvodnji ali pri pripravi živila in je še vedno prisotno v končnem proizvodu, čeprav v spremenjeni obliki;
4. količina nekaterih sestavin ali kategorij sestavin;
5. neto količina živila;
6. datum minimalne trajnosti ali datum uporabe;
7. posebni pogoji shranjevanja in/ali pogoji uporabe;
8. ime ali naziv podjetja in naslov nosilca živilske dejavnosti;
9. država porekla ali kraj izvora;
10. navodila za uporabo, kadar živila ne bi bilo mogoče enostavno uporabiti brez teh navodil;
11. pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, dejanska alkoholna stopnja v volumenskih odstotkih;
12. označba hranilne vrednosti.

Nosilci živilske dejavnosti zagotovijo, da so obvezni podatki iz točk 1, 6, 7 in 8 prikazani tudi na zunanji embalaži, v kateri so predpakirana živila predstavljena za trženje.

Za prehranske in zdravstvene trditve pri komercialnem obveščanju, in sicer označevanju, predstavljanju ali oglaševanju živil, namenjenih končnemu potrošniku, vključno z živili, ki so namenjena restavracijam, bolnišnicam, šolam, menzam ter podobnim obratom javne prehrane se upošteva tudi Uredbo EU 1924/2006 o zdravstvenih in prehranskih trditvah.

Pravne podlage

• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)
• Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana
• Pravilnik o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil
• Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom
• Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih
• Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 Besedilo velja za EGP (2011/1169)
• Direktiva 2011/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo Besedilo velja za EGP (2011/91)
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso (2013/1337)
• Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih Besedilo velja za EGP (2014/828)
• Uredba Komisije (ES) št. 353/2008 z dne 18. aprila 2008 o določitvi izvedbenih pravil za vloge za odobritev zdravstvenih trditev, kakor je predvideno v členu 15 Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (Besedilo velja za EGP) (2008/353)
• Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/775 z dne 28. maja 2018 o pravilih za uporabo člena 26(3) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, kar zadeva pravila glede navajanja države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila (Besedilo velja za EGP. ) (2018/775)
• Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlementa in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (2006/1924)

Prepovedano je oglaševanje alkoholih pijač, ki vsebujejo več kot 15 volumenskih odstotkov alkohola.

Alkoholne pijače, ki vsebujejo 15 in manj volumenskih odstotkov alkohola, se lahko oglašujejo na:

• bilteni, katalogi, letaki in prospekti, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju in drugih nosilcih objavljanja informacij, razen ob cestah na plakatih, tablah, panojih in svetlobnih napisih.
• v časopisih in revijah, radiu in televiziji, elektronskih publikacijah, teletekstu ter drugih oblikah dnevnega in periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa glasu, zvoka ali slike na način, ki je dostopen javnosti.

Objavljanje podatkov o kakovosti in drugih lastnostih alkoholnih pijač ter podatkov o prejetih nagradah in priznanjih v strokovnih revijah in drugih oblikah poslovnega komuniciranja, ki niso namenjene končnemu potrošniku, se ne šteje za oglaševanje.

Alkoholne pijače je prepovedano oglaševati med 7.00 in 21.30 na radiu in televiziji ter v kinematografih pred 22. uro.

Oglaševalsko sporočilo mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• ne sme spodbujati čezmerne porabe alkohola ali prikazovati pozitivne vzročne zveze med pitjem alkohola in uspehom v življenju,
• ne sme biti namenjeno mladim in prikazovati oseb, ki uživajo alkohol,
• ne sme prikazovati oseb, mlajših od 25 let,
•  ne sme povezovati uživanja alkohola s povečano telesno zmogljivostjo ali z vožnjo v prometu,
• ne sme ustvarjati videza, da uživanje alkohola prispeva k uspehom v družbenem in spolnem življenju,
• ne sme poudarjati, da ima alkohol zdravilne učinke, ali da je poživilo, pomirjevalo ali sredstvo za reševanje osebnih težav,
• ne sme prikazovati abstinence ali zmernega pitja v negativni luči,
• ne sme poudarjati visoke vsebnosti alkohola kot posebne kakovosti alkoholnega izdelka,
• ne sme se pojavljati v in na stavbah, objektih in pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost ter dejavnost vzgoje, športa ter izobraževanja,
• ne sme se pojavljati na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov,
• ne sme se pojavljati na prireditvah, ki so v prvi vrsti namenjene mladoletnim osebam, in na športnih prireditvah,
• ne sme vključevati simbolov, podob, junakov iz risanih filmov in drugih mladinskih oddaj,
• vsebovati mora opozorilo: »Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!« ali »Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!«.

Pravne podlage

• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS)

Trgovina na drobno se opravlja v prodajalni, ki jo sestavljajo:

• prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
• odprt prodajni prostor, v katerem se blago neposredno prodaja,
• skladišče, v katerem se shranjujeta blago in embalaža, ki pa ni obvezni prostor prodajalne.

Če se v prodajalni opravlja tudi še druga dejavnost, mora biti prostor namenjen tej dejavnosti vidno ločen od dela prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti ali pa kot tak določen v internem načrtu tega prostora.

Razporeditev opreme v prodajalni mora zagotavljati varno gibanje kupcev in zaposlenih v prodajalni ter varno ravnanje z blagom.

• tehtnica za tehtanje nepredpakiranega blaga mora biti v prodajnem prostoru na oddelku, v katerem se prodaja nepakirano blago, ki se tehta. Biti mora biti skladna z meroslovnimi predpisi ter primerna za količino in vrsto blaga, ki se prodaja. Če se blago tehta skupaj z embalažo (razen delikatesnega papirja, folije in vrečk), mora imeti tehtnica vključeno funkcijo tariranja, ki omogoča, da se pri določitvi cene upošteva le dejanska masa blaga. Če te funkcije nima, mora prodajalec maso embalaže odšteti od skupne mase blaga in pri določitvi cene upoštevati le dejansko maso blaga,
• kabina za pomerjanje oblačil z ogledalom, obešalnikom in sedežem mora biti del prodajnega prostora, v katerem se prodajajo oblačila,
• sedež in ogledalo morata biti tudi del prodajnega prostora, v katerem se prodaja obutev,
• nakupovalne košarice ali nakupovalni vozički morajo biti v prodajnem prostoru, v katerem je prodaja samopostrežna, razen če to ne ustreza vrsti ali načinu prodaje blaga.

Zunanjost prodajalne:

• prodajalna mora imeti urejen in neoviran dostop do vhoda,
• na njeni zunanji strani mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža trgovca ter morebitnim imenom prodajalne,
• pri vhodu vanjo mora biti na vidnem mestu urnik njenega obratovalnega časa,
• če se opravlja trgovska dejavnost tudi na ustrezno urejenem prostoru ob prodajalni, mora biti na njem zagotovljeno neovirano gibanje.

Pravne podlage

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti

Oseba, ki proizvaja in prodaja lastno proizvedene alkoholne pijače, mora za proizvedene alkoholne pijače obračunavati in plačevati trošarino in je pri finančnem uradu registrirana kot trošarinski zavezanec.

Za alkoholne pijače, proizvedene z mešanjem, staranjem, aromatiziranjem, dodajanjem, tipiziranjem, barvanjem ali drugim postopkom ali tehnologijo, ne nastane obveznost za obračun in plačilo trošarine:

• če jih proizvede oseba, ki opravlja dejavnost priprave in prodaje jedi in pijač v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti (dejavnost s področja Gostinstvo, podrazred 55.100, 55.202, 55.204, 56.101, 56.102, 56.103, 56.105, 56.210 in 56.300 Standardne klasifikacije dejavnosti), in
• če je uporabljeno žganje s plačano trošarino in
• če količina iz žganja proizvedenih alkoholnih pijač ne presega 120 litrov letno.

Pravne podlage

• Zakon o trošarinah (ZTro-1)

Trgovec določi obratovalni čas prodajalne v skladu s svojo poslovno odločitvijo in ob upoštevanju potreb potrošnikov. Prodajalna mora delovati skladno z urnikom svojega obratovalnega časa.

Trgovec mora pri določitvi obratovalnega časa upoštevati število zaposlenih delavcev v prodajalni ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivno pogodbo iz dejavnosti trgovine Slovenije, zlasti določbe, ki se nanašajo na ureditev delovnega časa, odmorov, počitkov in dodatkov, ki izhajajo iz razporeditve za delavce manj ugodnega delovnega časa.

Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih.

Izjeme so prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah.

Med izjeme sodijo tudi prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, če delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih v svojih prodajalnah opravlja izključno oseba, ki je kot samostojni podjetnik posameznik nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost.

Delo ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.

Dokazila

Na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno objavljen urnik obratovalnega časa prodajalne.

Pravne podlage

• Zakon o trgovini (ZT-1)

Neavtomatske tehtnice, ki se uporabljajo za merjenje na področjih:

• varovanja zdravja ljudi in živali,
• varstva okolja in splošne tehnične varnosti,
• prometa blaga in storitev in
• postopkov pred upravnimi in pravosodnimi organi,

morajo ves čas svoje uporabe izpolnjevati meroslovne zahteve, ki so potrjene s prvo in redno overitvijo.

Redno overitev je obvezna za merila, ki so v uporabi, in za merila, ki se hranijo za uporabo. Opravi se v predpisanih rokih.

Izredna overitev je obvezna za merila, ki so bila zaradi predelave, okvare ali drugih tehničnih pomanjkljivosti izključena iz uporabe. Z izredno overitvijo se ugotovi, ali je merilo še skladno z meroslovnimi zahtevami. Izredno overitev zagotovi imetnik merila.

Overitve meril v Republiki Sloveniji izvaja Urad za meroslovje in pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki jim Urad izda odločbo o imenovanju za izvajanje rednih ali izrednih overitev.

Dokazila

Overitvena oznaka na merilu

Pravne podlage

• Zakon o meroslovju (ZMer-1)
• Pravilnik o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice

Blago, ki se prodaja po znižani ceni, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, ima poleg označbe prejšnje cene in znižane cene, tudi posebej označen datum poteka roka uporabnosti.

Pri označbi cene blaga, ki se prodaja po znižani ceni, ker mu bo v kratkem pretekel rok uporabnosti, in pri prodaji hitro pokvarljivega blaga po znižani ceni, se za prejšnjo ceno šteje cena, ki jo je podjetje uporabljalo neposredno pred uporabo znižane cene.

Pravne podlage

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)

Tekstilni izdelki so dostopni na trgu samo s pogojem, da so etiketirani, označeni ali so jim priloženi trgovski dokumenti v skladu z Uredbo (EU) 1007/2011 o imenih tekstilnih vlaken in s tem povezanim etiketiranjem in označevanjem surovinske sestave tekstilnih izdelkov.

Podjetja, ki prodajajo tovrstne izdelke v spletnih trgovinah, morajo takšne oznake zagotoviti tudi na spletni strani ob izdelku.

Povezave

• Tekstilni izdelki in njihovo označevanje

Predpisi o oznakah za obutev določajo, da mora biti zaradi varovanja in obveščanja javnosti ter zagotavljanja zakonitih interesov panoge, obutev obvezno označena z naslednjimi podatki:

• piktogrami ali pisnimi oznakami glavnih sestavnih delov obutve in
• piktogrami ali pisnimi oznakami materialov, ki se nanašajo na glavne sestavne dele obutve.

Podjetja, ki prodajajo tovrstne izdelke v spletnih trgovinah, morajo takšne oznako zagotoviti tudi na spletni strani ob izdelku.

Povezave

• Označevanje obutve

Za vsako novo izdano knjigo je določena enotna cena knjige, ki velja za vse končne kupce pod enakimi pogoji na celotnem ozemlju Republike Slovenije za obdobje najmanj 12 mesecev od dneva določitve cene.

Enotna cena ne velja za prodajo knjig v tujem jeziku, za knjige namenjene lastni uporabi avtorjev, interni uporabi založnikov in knjigotržcev ter za uničene knjige ali knjige z napako. 

Založnik lahko v času življenjske dobe knjige določi popuste na enotno ceno knjige, ki morajo veljati za vse po enakih pogojih in hkrati na celotnem ozemlju Slovenije.

Končni kupec ne sme biti deležen dodatnih ugodnosti samo zato, ker je knjigo kupil, ampak iz posebej opredeljenih razlogov:

• ker je naročil celo zbirko, v kateri je naslov izšel,
• ker je knjigo naročil in plačal pred izidom v prednaročilu,
• ker je kupil večjo količino knjig, ki niso šolski učbeniki,
• ker je član nekega knjižnega kluba in nakupuje v skladu s pravili kluba,
• ker je stalen kupec,
• ker je vplivno sodeloval s finančnimi ali drugimi sredstvi pri sami izdaji,
• ker se je udeležil izobraževanja, ki ga je organiziral založnik,
• ker je naročnik in plačnik določenega časopisa, pri katerem je knjiga izšla.

Pri prodaji knjig se odobrijo brezplačni dodatki samo v primeru, da so:

• nizke vrednosti, do največ 34 % enotne cene knjige,
• v obliki komercialnih dodatkov ali v obliki komercialnih stranskih storitev,
• v obliki prevzema stroškov odpreme in posebnih nabavnih stroškov.

Popuste v knjižnem klubu določa knjižni klub le za svoje člane na osnovi dogovora z založnikom.

Akcijske prodaje, namenjene povečevanju prodaje knjig (plačaš 2, dobiš 3, in podobne metode), štejejo kot popusti, dodatne ugodnosti in dodatki, če znašajo skupaj do 34 % enotne cene knjige.

Pravne podlage

• Zakon o enotni ceni knjige (ZECK)
• Splošni pogoji delovanja slovenskega knjižnega trga

Igrača, ki se daje na trg, mora izpolnjevati varnostne zahteve, ki jih opredeljuje Uredba, in sicer osnovne varnostne zahteve ter posebne varnostne zahteve. Igrača, vključno s kemičnimi snovmi, ki jih vsebuje, ne sme ogrožati varnosti ali zdravja otrok.

Pravne podlage

• Uredba o varnosti igrač

Trgovci lahko svojim strankam ponujajo potrošniške kredite, jim pomagajo v postopkih pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali v imenu dajalca kredita s potrošniki sklepa kreditne pogodbe.

Kreditni posredniki morajo imeti zaradi večje varnosti potrošnikov sklenjeno pogodbo s kreditodajalcem. Potrošnika morajo obvestiti, če sodelujejo z enim ali več kreditodajalci. Posrednik potrošniku ne sme zaračunati svojih storitev, prav tako ne sme zahtevati ali sprejeti izpolnitve denarne obveznosti potrošnika za račun dajalca kredita, za katerega je posredoval pri sklepanju pogodb.

Ob sklenitvi pogodbe o kreditnem posredovanju da dajalec kredita kreditnemu posredniku pisno pooblastilo za posredovanje, iz katerega je razviden status kreditnega posrednika. Pooblastilo dajalca kreditov morajo biti objavljeno v njegovem poslovnem prostoru na vidnem mestu. Kreditni posrednik se pred začetkom posla kreditnega posredovanja potrošniku izkaže s pisnimi pooblastili dajalcev kreditov, za katere posreduje.

Kreditni posrednik mora za opravljanje dejavnosti posredovanja potrošniških kreditov izpolnjevati:

1. Kadrovske in izobrazbene pogoje

Kreditni posrednik mora imeti zaposleno osebo, odgovorno za vodenje in pravilnost poslovnega procesa potrošniškega kreditiranja, in vsaj eno zaposleno osebo za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (vsaj za polovični delovni čas).

Odgovorna oseba in delavci, ki opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja, morajo imajo najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje (6/1) v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven).

Odgovorna oseba ima vsaj štiri leta delovnih izkušenj na področju finančnih storitev, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo, delavci pa vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju opravljanja finančnih storitev kreditiranja ali finančnega zakupa, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo.

2. Prostorske in tehnične pogoje

Ob vhodu v poslovni prostor mora biti na vidnem mestu napis z navedbo firme in sedeža ali imena in naslova kreditnega posrednika. Poslovni prostor ima ločen prostor, ki zagotavlja potrošniku, da se nemoteno seznani s kreditno pogodbo in preuči njene pogoje.

Kreditni posrednik razpolaga z informacijsko tehnologijo, ki zagotavlja stalno in varno podporo poslovnemu procesu potrošniškega kreditiranja. Informacijska tehnologija omogoča zlasti izračun efektivne obrestne mere, stanja dolga in preostalega zneska kredita ter izdelavo obračuna obveznosti predčasnega odplačila in pripravo podatkov za opravljanje nadzora v skladu z zakonom.

3. Organizacijske pogoje

V vseh fazah poslovnega procesa, morajo biti zagotovljeni postopki in sprejeti ukrepe za varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Kreditni posrednik vodi evidenco o vrstah, številu in zneskih kreditnih pogodb, sklenjenih z njegovim posredovanjem.

Kreditni posrednik lahko opravlja dejavnost posredovanja potrošniških kreditov tudi v krajevno ločenih poslovnih enotah. Vsaka krajevno ločena poslovna enota mora izpolnjevati pogoje kadrovske in izobrazbene pogoje ter prostorske in tehnične pogoje.

Pravne podlage

• Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)
• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik

Uvoz blaga je vnos blaga iz tretje države (iz države ali z ozemlja, kjer se ne uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske unije) ali s tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije (otok Heligoland, ozemlje Busingen, Ceuta, Melilla, Livigno, Campione d'Italija in italijanske vode Luganskega jezera), na carinsko območje Unije.

Oseba, ki želi uvoziti blago, mora na predpisan način in v predpisani obliki vložiti uvozno carinsko deklaracijo. Deklaracija v elektronski obliki se izpolni v skladu s Prilogo C in D Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447, ter v skladu s Pravilnikom o izpolnjevanju carinske deklaracije, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 14/23). Priloge deklaracije so dokumenti, potrebni za izvedbo želenega carinskega postopka (npr. račun, potrdilo o poreklu, dovoljenje …).

Pri uvozu se obračunava carina, DDV, ter glede na vrsto blaga lahko tudi DMV (motorna vozila) ali trošarina, če gre za uvoz trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter energenti in električna energija).

Pošiljke z blagom, katerega vrednost (brez vključene poštnine) ne presega 150 EUR, so oproščene plačila carine in se zanje obračuna samo DDV. Izjema so pošiljke, ki jih fizična oseba pošilja fizični osebi v vrednosti do 45 evrov. Te pošiljke so oproščene plačila carine in DDV.  Pri uvozu alkoholnih in tobačnih izdelkov ter parfumov in toaletnih vod navedene oprostitve ne veljajo.

Za pošiljke v vrednosti nad 150 EUR je potrebno obračunati carino in DDV. Osnova za obračun carine je carinska vrednost blaga, v katero se v celoti vključuje tudi poštnina do namembnega kraja. Carinska vrednost se največkrat izračuna na podlagi transakcijske vrednosti in zajema vrednost uvoženega blaga (vrednost, ki jo kupec plača ali jo bo plačal prodajalcu), stroške ki so nastali do meje Unije, kot na primer stroški prevoza, embaliranja, zavarovanja  in licenčnine če predstavljajo pogoj za prodajo blaga. V primeru, da carinske vrednosti ni možno določiti na podlagi transakcijske vrednosti se izračuna na podlagi ostalih metod vrednotenja.

DDV pri uvozu se obračuna od davčne osnove, ki jo sestavlja carinska vrednost blaga ter znesek carine in drugih dajatev, ki se plačujejo ob uvozu. DDV se glede na vrsto blaga obračuna po splošni stopnji 22 % oziroma znižani stopnji 9,5 % (npr. živila) ali 5 % (npr. knjige).

Pravne podlage

• Carinski zakonik Unije