Določene vsebine se še dopolnjujejo. Hvala za razumevanje.

Dejavnost počitniških domov spada v kategorijo gostinske nastanitvene dejavnosti. Obrati so pretežno zaprtega tipa.

V ta razred spada nudenje kratkotrajne nastanitve, običajno dnevne ali tedenske, v samostojnih opremljenih sobah, s prostorom za kuhanje ali popolnoma opremljeno kuhinjo. To so lahko stanovanja v manjših večstanovanjskih stavbah ali naseljih ali v enostanovanjskih hišah, kočah, počitniških hišah ipd. Dodatne storitve so minimalne ali jih ni.

Objekt, v katerem se izvaja dejavnost gostinske nastanitve, mora biti ustrezno označen, imeti mora ustrezno uporabno dovoljenje, upoštevati se morajo minimalni prostorski pogoji, zunanje površine morajo biti ustrezno urejene.

Za opravljanje dejavnosti se ne potrebuje predhodna odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, morajo pa se izpolnjevati vsi pogoji, kar bodo nadzirali pristojni inšpekcijski organi.

Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti tudi dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vloga je na voljo na portalu SPOT.

 

Velja za naslednje dejavnosti po SKD:

Pogoji

  • Oddajanje sob, stanovanj in počitniških hiš oziroma sprejemanje gostov na kratkotrajno nastanitev v nastanitvenih gostinskih obratih se obravnava kot opravljanje gostinske dejavnosti, ki mora biti registrirana.

    Nastanitev gostov lahko opravljajo:

    • pravne osebe oziroma samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
    • društva, ki imajo to dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu,
    • fizične osebe sobodajalci in kmetje.

    Sobodajalci in kmetje lahko opravljajo nastanitveno dejavnost v stanovanjskih prostorih oziroma na kmetijah.

    • Za sobodajalce (fizične osebe) velja omejitev, da opravljajo dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom lahko nudijo največ do 15 ležišč.
    • Za kmete velja omejitev, da opravljajo dejavnost kot dopolnilno dejavnost na kmetiji skladno z vladno uredbo (največ 10 sob in skupnih ležišč, največ 30 ležišč in največ 60 sedežev).

    Fizične osebe morajo dejavnost nastanitve gostov v lastnem ali najetem stanovanju oziroma počitniški hiši pa tudi v drugih prostorih, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, priglasiti v Poslovnem registru Slovenije (PRS), ki ga vodi AJPES.

    Tujci si morajo pred tem urediti:

    Za nastanitev gostov morajo biti zagotovljeni tudi:

    • minimalni tehnični pogoji za prostore, opremo in naprave (uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov ne velja za stavbe, zgrajene pred 31. decembrom 1967),
    • minimalen obseg storitev, izpolnjevanje meril z izvedbo postopka kategorizacije in ustrezna označevalna tabla,
    • pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu,
    • vodenje ustreznih evidenc (prijava in odjava gostov).

    Dokazila

    Izpisek iz Poslovnega registra Slovenija (PRS), ki ga vodi AJPES - pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Objekt, v katerem se namerava opravljati gostinska dejavnost, mora pridobiti uporabno dovoljenje.

    Uporabno dovoljenje se pridobi tako, da se osebno odda vloga na Upravni enoti ali Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

    Pri rekonstrukciji objektov, ki so zavarovani v skladu s predpisi o kulturnih dediščini, se lahko minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti razlikujejo od predpisanih.

    Soglasje za odstopanje se lahko pridobi v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo v skladu s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, pod pogojem, da odstopanje ni takšno, da bi bilo zaradi tega ogroženo zdravje in življenje ljudi.

    Dokazila

    Uporabno dovoljenje: fotokopija

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za infrastrukturo

    Langusova ulica 4
    1535 Ljubljana

    Pristojni organ

    Upravna enota

  • Če počitniški domovi opravljajo gostinsko dejavnost, se uvrščajo med gostinske obrate.

    Dom mora imeti:

    Če v sobah ni umivalnika s tekočo vodo  mora imeti počitniški dom ločeno urejeno umivalnico za ženske in moške. Če ima dom etažno urejena stranišča, je lahko umivalnica v predprostoru stranišča.

    Počitniški dom nudi:

    • sprejem in nastanitev,
    • čuvanje ključev,
    • ožji (penzionski) izbor jedi in pijač.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

    Štukljeva cesta 44
    1000 Ljubljana

  • Minimalen obseg storitev v posameznih vrstah nastanitvenih gostinskih obratov se nanaša na storitve, ki jih morajo biti deležni gostje ob prihodu oziroma odhodu in med celotnim časom bivanja v nastanitvenih zasebnih in skupnih prostorih, kot je denimo v jedilnici.

    Pri sprejemu gostov se morajo zagotoviti:

    • nočitev z zajtrkom,
    • sprejem gostov najmanj 12 ur na dan,
    • kontaktna oseba, ki bo dosegljiva 24 ur na dan,
    • varna hramba ključev,
    • varna hramba vrednostnih predmetov,
    • telefon za zunanje klice,
    • posredovanje sporočil za goste in
    • prenašanje in varno hrambo prtljage na željo gosta.

    V sobi se morajo gostom zagotoviti:

    • čisto posteljno perilo,
    • menjava perila najmanj 1-krat tedensko, 
    • menjava brisač(e) vsak drugi dan, oziroma po potrebi.

    Minimalne storitve, ki se morajo zagotoviti v jedilnici, so:

    • kontinentalni zajtrk,
    • čisto namizno perilo,
    • dnevna menjava perila, oziroma po potrebi po posameznih obrokih,
    • čista in nepoškodovana posoda, steklo in pribor,
    • pred vhodom vidno označen začetek in konec strežbe jedi.

    Skupni dnevni prostor za goste mora biti opremljen z dnevnimi časopisi in s TV, če le-te ni v vseh sobah.

    Zagotoviti se mora dnevno čiščenje in vzdrževanje vseh prostorov, ki so na voljo gostu.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Obveznost kategorizacije in označitve nastanitvenih obratov z zvezdicami oziroma jabolki (za kmetije z nastanitvijo) se nanaša na naslednje skupine nastanitvenih obratov:

    • hoteli, moteli, penzioni in gostišča;
    • kampi;
    • apartmaji - počitniška stanovanja in počitniške hiše;
    • sobe;
    • kmetije z nastanitvijo in
    • marine.

    Za prenočišča, planinske koče, mladinske, počitniške, delavske in druge domove ter za mladinske hotele (IYHF) kategorizacija ni obvezna. Če izpolnjujejo pogoje za posamezno vrsto nastanitvenega obrata, ki se obvezno kategorizira, pa se lahko kategorizirajo v tej vrsti NO.

    Vsi nastanitveni obrati, ki se kategorizirajo, morajo imeti na zunanji strani objekta ali v prostoru za sprejemanje gostov na vidnem mestu tablo z označbo kategorije, prav tako pa morajo biti označeni z ustrezno vrsto in kategorijo tudi v cenikih in drugih trženjskih in promocijskih komunikacijah.

    E-kategorizacija

    Z namenom olajšati postopek kategorizacije, je na voljo spletna aplikacija e-kategorizacija.

    Postopek se začne z registracijo in vpisom. Če je v enem nastanitvenem obratu več različnih tipov nastanitev, je treba registracijo in celoten postopek izvesti za vsak različen tip posebej (apartma, soba ipd.)

    Aplikacija e-kategorizacija je sestavljena iz treh delov:

    • evidenčni list (kjer se vpišejo splošni podatki nastanitvenega obrata in enak tip nastanitvenih enot);
    • kategorizacijski list (kjer se označijo tisti elementi, ki jih nastanitvene enote izpolnjujejo);
    • poročilo (kjer sistem izračuna doseženo kategorijo).

    Postopek kategorizacije je uspešno zaključen, ko je poročilo shranjeno. Uspešno zaključeno kategorizacijo je treba natisniti in jo podpisano (po potrebi žigosano) shraniti v nastanitvenem obratu.

    Glede na to, da pravilnik opredeljuje postopek samoocenitve (1-3 zvezdice in jabolka) in postopek ocenitve (višje kategorije zvezdic in jabolk), je aplikacija temu prilagojena. Vstop ocenjevalcu omogoča posebno geslo, ki ga klasičen uporabnik ne potrebuje.

    Sistem omogoča tudi poizkusno preverjanje izpolnjevanja pogojev za določeno kategorijo v obliki testne kategorizacije, ki pa ne more nadomestiti redne kategorizacije. Testno kategorizacijo je treba ustrezno izbrati v postopku registracije.Testna kategorizacija ni formalna kategorizacija, namenjena je zgolj kot pomoč pri preverjanju kakovosti za nastanitvene obrate. Za formalno kategorizacijo se je potrebno ponovno registrirati in izvesti celoten postopek.

    Pravilnik o kategorizaciji določa, da se vsi nastanitveni obrati do treh zvezdic oziroma jabolk lahko samoocenijo, nastanitvene obrate višjih kategorij pa morajo oceniti usposobljeni ocenjevalci (hotel in kamp s štirimi ali petimi zvezdicami, hotel s štirimi ali petimi zvezdicami in oceno superior, motel, penzion in gostišče s štirimi zvezdicami, apartma počitniško stanovanje in počitniška hiša s štirimi zvezdicami, soba s štirimi zvezdicami, kmetija z nastanitvijo s štirimi jabolki).

    Ocenjevalci so turistični strokovnjaki z večletnimi izkušnjami v turizmu in so ustrezno usposobljeni za ocenjevanje nastanitvenih obratov. Ocenjevalca vsak nastanitveni obrat po lastni presoji izbere iz registra ocenjevalcev in se z njim domeni za ocenitev nastanitvenega obrata.

    Na voljo je posebna aplikacija, imenovana Register nastanitvenih obratov. Aplikacija predstavlja urejen javno dostopen seznam tistih nastanitvenih obratov, ki so uspešno zaključili postopek elektronske kategorizacije. Javni dostop omogoča izpis kategoriziranih nastanitvenih obratov glede na tip nastanitve, kraj, ulico, občino ipd.

    Druge aktivnosti

    Kategorizacija nastanitvenega obrata, pri katerem je obvezna ocena ocenjevalca velja 5 let.

    Kategorizacija nastanitvenega obrata, pri katerem zadostuje samoocenitev, velja do spremembe kategorije.

    Naročilo tabel

    Označevalne table za oznako kategorije z zvezdicami lahko naročite pri PRONEON d.o.o., Goričane 41 A, 1215 Medvode, Telefon:01/755-30-87, e-mail: info@proneon.si.

    Označevalne table za kmetije z nastanitvijo, kjer je kategorija označena z jabolki, lahko naročite pri kateremkoli ustreznem izdelovalcu, ki mora tablo izdelati v skladu s Sklepom o določitvi simbolov za označevanje kategorije in obliki označevalnih tabel za posamezno vrsto kategoriziranih nastanitvenih obratov ter tehnično dokumentacijo za izdelovanje tabel, ki je dostopna na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (Direktoratu za turizem in internacionalizacijo). 

    Podrobneje

  • Gostinski obrat mora imeti vidno označeno podjetje in sedež gostinca ter vrsto in ime obrata, nastanitveni obratpa tudi označbo kategorije, v katero je uvrščen.

    Vsi napisi morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih.

    Vhod v gostinski obrat in napis morata biti v času nočnega obratovanja osvetljena.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

    V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih jedeh pa tudi količina.

    Dokazila

    Cenik oziroma jedilni list in cenik pijač.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Občina

  • Gostinec določi obratovalni čas gostinskega obrata samostojno v skladu s svojimi poslovnimi interesi in z upoštevanjem spodnjih določb. Če v okvirju gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost (npr. hotelska restavracija), gostinec prijavi obratovalni čas tudi za vsako tako enoto.

    Gostinec oziroma kmet določi redni obratovalni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (kmetije):

    • gostinski obrati, ki nudijo gostom nastanitev, in sestavne enote teh obratov (npr. hotelske restavracije) ter kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro;
    • restavracije, gostilne, kavarne in izletniške kmetije med 6. in 2. uro naslednjega dne;
    • slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vinotoči in osmice med 6. in 24. uro;
    • obrati za pripravo in dostavo jedi med 0. in 24. uro oziroma glede na naročila;
    • gostinski obrati v sklopu igralnic in igralnih salonov med 0. in 24. uro oziroma v času njihovega obratovanja.

    Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijačo, in so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj ter izletniške kmetije na teh območjih smejo obratovati le med 6. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd.).

    Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven obratovalnega časa, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. Gostinec oziroma kmet lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje gostinsko pristojnega organa občine.

    Gostinec mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti za gostinstvo pristojnem organu občine 15 dni pred:

    • začetkom novega koledarskega leta na naslednje koledarsko leto (če pride do sprememb osnovnih podatkov o gostinskem obratu oziroma kmetiji),
    • začetkom obratovanja,
    • spremembo obratovalnega časa.

    Obratovalni čas prijavi na obrazcu za prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata (kmetije), ki ga ima posamezna občina. Za gostinstvo pristojni organ občine vlogo potrdi, nato pa potrjen obrazec najkasneje v 15 dneh vrne gostincu ali kmetu, eno kopijo zadrži za svojo evidenco, drugo pa posreduje območni enoti pristojnega tržnega inšpektorskega organa.

    Razpored obratovalnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat. Na enak način mora biti objavljeno obvestilo o začasnem zaprtju gostinskega obrata (ob načrtovanem zaprtju najmanj sedem dni pred tem). Potrjen razpored obratovalnega časa mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

    Dokazila

    S strani za gostinstvo pristojnega organa občine potrjen razpored obratovalnega časa, ki ga mora gostinec hraniti v gostinskem obratu, tako da je dostopen inšpekcijskemu organu.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Področje varnosti in zdravja pri delu opredeljujejo načela, pravila in aktivnosti, ki morajo posamezniku (delavcu) omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela s polnim delovnim učinkom in brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe.

    Pojem varnosti in zdravja pri delu že po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev, da v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter ob določanju in upoštevanju varnostnih ukrepov, s katerimi se obvladujejo oziroma preprečujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu, zagotavljajo takšno raven varnosti in zdravja pri delu, ki glede na naravo dela zagotavlja delavcu največjo možno mero zdravstvene in psihofizične varnosti.

    Hkrati s tem je delodajalec dolžan prilagajati svoje ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu spremenjenim okoliščinam, stalno izboljševati obstoječe stanje oziroma stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Več ...

    Dokazila

    Primer izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja

    Pravne podlage

  • Zahteve glede varnosti živil

    Varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja nevarnosti za potrošnikovo zdravje (npr. surovo meso se mora pred uživanjem termično obdelati). Živila, ki niso varna, ne smejo biti v prometu.

    Živilo ni varno, če je škodljivo za zdravje ali neustrezno za prehrano ljudi.

    Varno živilo je:

    • pravilno označeno,
    • zagotavlja sledljivost,
    • pridelano, predelano, dano v promet v skladu z načeli higiene živil,
    • predstavljeno na način, ki ne zavaja potrošnikov.

    Živilo je varno, če ne vsebuje:

    • bioloških dejavnikov tveganja (patogene bakterije, paraziti, virusi), 
    • kemičnih dejavnikov tveganja (ostankov pesticidov, težkih kovin, zdravil, detergentov, nedovoljenih aditivov in drugih strupenih snovi in 
    • fizikalnih dejavnikov tveganja (kot so mehanični - trdni delci, kot so: kamenčki, kosti, les, zemlja, steklo, plastika ipd.).

    Pri odločanju, ali je neko živilo varno ali ni, se upoštevajo:

    • vse faze pridelave, predelave in distribucije,
    • običajni pogoji uporabe živila s strani potrošnika,
    • informacije, ki jih je potrošnik prejel, vključno z navedbami na oznaki ali druge informacije, ki so običajno na voljo potrošniku o preprečevanju posebnih nezaželenih vplivov nekega živila ali skupine živil na zdravje.

    Pri odločanju, ali je živilo škodljivo za zdravje, se upoštevajo:

    • verjetni takojšnji in/ali kratkoročni in/ali dolgoročni učinki živila na zdravje osebe, ki živilo uživa, pa tudi na poznejše rodove,
    • verjetni kumulativni toksični učinki,
    • posebna zdravstvena preobčutljivost skupin potrošnikov, kadar je živilo namenjeno tej skupini.

    Zagotavljanje varnosti živil

    Za varnost oziroma zdravstveno ustreznost živil je bistven celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. Hrana je in bo varna le, če vsakdo, vključen v to živilsko verigo, razume in izpolnjuje svoje odgovornosti.

    Za varnost živil so odgovorni:

    • nosilci živilskih dejavnosti, ki so neposredno vključeni v živilsko verigo in so dolžni vzpostaviti sistem, s katerim stalno zagotavljajo varnost živil znotraj svoje dejavnosti,
    • država, ki je dolžna zagotoviti predpise in sistem uradnega inšpekcijskega nadzora,
    • potrošnik, ki glede na končne postopke pri pripravi živil v domači kuhinji predstavlja zadnji člen v živilski verigi.

    Ključne obveznosti nosilcev živilske in krmne dejavnosti:

    • Varnost: Nosilci dejavnosti ne smejo dati v promet nevarne hrane ali krme.
    • Odgovornost: Nosilci dejavnosti so odgovorni za varnost hrane in krme, ki ju pridelajo, prevažajo, skladiščijo ali prodajajo.
    • Sledljivost: Nosilci dejavnosti morajo biti sposobni hitro identificirati vsakega dobavitelja ali prejemnika.
    • Preglednost: Nosilci dejavnosti morajo takoj obvestiti pristojne organe, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ali krma ni varna.
    • Nujni ukrepi: Nosilci dejavnosti morajo takoj umakniti hrano ali krmo iz prometa, kadar obstaja razlog za sum, da njihova hrana ali krma ni varna.
    • Preprečevanje: Nosilci dejavnosti morajo ugotoviti in redno preverjati kritične točke v njihovih postopkih ter zagotavljati nadzor teh točk.
    • Sodelovanje: Nosilci dejavnosti morajo sodelovati s pristojnimi organi v postopkih za zmanjšanje tveganj.

    Dolžnosti nosilca živilske dejavnosti

    Nosilec živilske dejavnosti ima torej glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Nosilec dejavnosti lahko uporabi Smernice dobre higienske prakse in uporabe načel HACCP v gostinstvu, ki sta jih pripravili Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

    Nosilec živilske dejavnosti mora obrat registrirati pri Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije ZIRS, če opravlja:

    • katero koli aktivnost v povezavi s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne prehranske namene,
    • gostinsko dejavnost,
    • dejavnost v obratih za prehrano na delu,
    • dejavnost v institucionalnih obratih prehrane.

    Nosilec dejavnosti registracijo opravi:

    • elektronsko z izpolnitvijo elektronskega obrazca, ki je objavljen na spletnem naslovu ZIRS,
    • pisno na obrazcu, ki ga izpolni in pošlje na območno enoto ZIRS, na območju katere je obrat, s pripisom "Registracija".

    Nosilec dejavnosti je dolžan registrirati obrat 15 dni pred pričetkom obratovanja.

    Na podlagi popolne vloge ZIRS vpiše obrat v seznam registriranih obratov. Nosilec dejavnosti je dolžan sporoči vse spremembe podatkov ZIRS najmanj 15 dni po vsakršni spremembi podatkov.

    Umik in odpoklic živil

    Nosilci živilske dejavnosti morajo ZIRS obveščati o umiku in odpoklicu živil. Obvestilo se opravi z Obrazcem za obveščanje ZIRS.

    ZIRS se obvešča po telefonu, telefaksu ali na elektronski naslov rasff.zirs@gov.si.

    Nosilec dejavnosti mora ustrezno obvestiti potrošnike o umiku in odpoklicu živil. Obvestilo mora biti jasno, nedvoumno in objavljeno tako, da bodo informacije dejansko dosegle mogoče potrošnike živila, ki je varno. Podatki v obvestilu morajo vključevati najmanj vrsto in trgovsko ime živila, ime proizvajalca ali uvoznika, opis in vrsto pakiranja, podatke o datumu proizvodnje - roku uporabe, seriji - LOT, o delu embalaže, na katerem so ti podatki objavljeni. Navedeni morajo biti razlogi za zdravstveno neustreznost živila, navodila za ukrepanje potrošnikov ter naslov podjetja in osebe za stike v podjetju, na katero se potrošniki lahko v tej zadevi obračajo. V tiskanih občilih je priporočljivo k obvestilu dodati sliko in v televizijskih objavah sliko ali film.

    Pravne podlage

  • Živila, ki vsebujejo alkohol, morajo imeti na embalaži označeno vsebnost alkohola in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke. 

    Prodaja in ponudba alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, je prepovedana:

    • osebam, mlajšim od 18 let;
    • osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
    • osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • osebam, za katere je mogoče upravičeno domnevati, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
    • iz avtomatskih samopostrežnih naprav.

    Prodajalec oziroma ponudnik sme od vsake osebe, za katero domneva, da je mlajša od 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z osebno izkaznico ali drugo javno listino. Če oseba to odkloni, ji ne sme prodati oziroma ponuditi alkoholnih pijač.

    Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 21. uro in 7. uro, razen v gostinskih obratih, kjer je dovoljena prodaja alkoholnih pijač do konca njihovega obratovalnega časa. V gostinskih obratih je prepovedana prodaja žganih pijač od začetka delovnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldne. Prepoved prodaje vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom.

    Prepoved prodaje alkoholnih pijač in časovna omejitev prodaje alkoholnih pijač morata biti objavljeni na vidnem mestu v vseh prostorih, kjer se prodajajo alkoholne pijače.

    Prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač je prepovedana:

    • v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljajo dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
    • v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo in
    • med delovnim časom na delovnem mestu.

    Prodajalci alkoholnih pijač morajo imeti v prodaji vsaj dve različni vrsti brezalkoholnih pijač, ki sta cenovno enaki ali cenejši od najcenejše alkoholne pijače.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

    Štukljeva cesta 44
    1000 Ljubljana

  • Prepovedana je proizvodnja in prodaja cigaret, ki na embalaži nimajo natisnjenih podatkov o tem, koliko miligramov katrana, nikotina in ogljikovega  monoksida vsebuje posamezna cigareta. Ti podatki morajo obsegati najmanj 10% površine bočne strani embalaže.

    Prepovedana je prodaja tobačnih izdelkov:

    • osebam mlajšim od 18 let. Tobačne izdelke ne smejo prodajati osebe, mlajše od 18 let;
    • iz avtomatskih naprav;
    • posameznih cigaret oziroma tobačnih izdelkov izven izvirne embalaže proizvajalca;
    • tobaka za oralno uporabo.

    Prepoved prodaje tobačnih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, mora biti v prodajalni tobačnih izdelkov objavljena na vidnem mestu.

    Prodajalec sme od vsake osebe, ki kupuje tobačne izdelke in za katero domneva, da še ni stara 18 let, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino. Če oseba to odkloni, ji tobačnega izdelka ne sme prodati.

    Prepovedano je kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih ter na funkcionalnih zemljiščih prostorov, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja.

    Kajenje je dovoljeno:

    • v posebej za kadilce določenih prostorih nastanitvenih objektov in drugih ponudnikih nočitev;
    • v domovih za ostarele in zaporih v prostorih, ki niso namenjeni skupni rabi, kadar v njih bivajo samo kadilci;
    • v posebej za kadilce določenih prostorih v psihiatričnih bolnišnicah in v posebej za kadilce določenih prostorih drugih izvajalcev zdravstvene obravnave duševnih bolnikov;
    • v kadilnicah.

    Kadilnice niso dovoljene v prostorih, kjer se opravlja zdravstvena in vzgojno-izobraževalna dejavnost.

    Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje:

    • prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor;
    • prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 % skupne površine javnega in/ali delovnega prostora;
    • prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostorih ni dovoljena;
    • v prostoru se ne smeta uživati hrana in pijača.

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za zdravje

    Štefanova ulica 5
    1000 Ljubljana

    Pristojni organ

    Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije

    Parmova 33
    1000 Ljubljana

  • Pravne osebe in posamezniki, ki se ukvarjajo s trženjem oziroma nudenjem prenočitev, morajo svoj nastanitveni obrat vpisati v Register nastanitvenih obratov (RNO). Podatke o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov) pa morajo poročati preko aplikacije eTurizem na spletni strani AJPES-a. Več informacij je na voljo na spletnih straneh:
    www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Register_nastanitvenih_obratov/Splosno
    www.ajpes.si/Statistike/Porocanje_o_gostih_in_prenocitvah/Splosno.

    Poročati je potrebno za vse obrate, ki gostom nudijo nastanitev, in sicer:

    • hoteli,
    • moteli,
    • penzioni,
    • prenočišča,
    • gostišča,
    • hotelska in apartmajska naselja,
    • planinski in drugi domovi,
    • kampi in marine,
    • prostori za goste pri sobodajalcih ter
    • kmetije, ki nudijo gostom nastanitev.

    Gostitelj pridobi kategorizacijo nastanitvenega obrata na tej spletni strani: www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/turizem/kategorizacija_nastanitvenih_obratov/.

    Gostitelj lahko knjigo gostov vodi v elektronski ali v fizični obliki. Elektronska knjiga gostov je računalniški program (aplikacija), ki ga uporablja gostitelj. Gostitelj, ki je zavezan k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov, podatke iz knjige gostov poroča preko spletne aplikacije eTurizem ali spletnega servisa AJPES-a.

    Preostali gostitelji, ki niso zavezani k vpisu nastanitvenega obrata v register nastanitvenih obratov, pa so dolžni svoje goste prijaviti policiji. To so vsi tisti posamezniki, pri katerih gostje ne prenočujejo proti plačilu, oziroma tisti, ki nimajo registrirane dejavnosti, da bi se jih lahko štelo za sobodajalce, se pa po zakonu štejejo za gostitelja, kot na primer:

    • socialnovarstveni zavod, zavod za prestajanje kazni zapora, prevzgojni dom, vzgojni zavod, zavod za usposabljanje oziroma njihovi dislocirani oddelki, ki znotraj svoje dejavnosti posameznikom nudijo nastanitev in so vpisani v Poslovni register Slovenije in
    • bolnišnica in drug zdravstveni zavod, če nastani oziroma sprejme na zdravljenje tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje, potrdila o prijavi prebivanja ali vizuma za dolgoročno prebivanje v Republiki Sloveniji.

    Dodatne informacije za gostitelje so na voljo na spletnih straneh: www.policija.si/index.php/sl/component/content/article/72-neuvreno/89229-elektronski-sistem-policije-za-prijavo-gostov-pri-gostiteljih-ki-nimajo-registrirane-dejavnosti

    www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-javnost/85985-nov-zakon-o-prijavi-prebivalia-bo-poenostavil-prijavljanje-gostov.

    Dokazila

    Knjiga gostov

    Pravne podlage

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za infrastrukturo

    Langusova ulica 4
    1535 Ljubljana

    Pristojni organ

    Upravna enota

  • Postopek pobiranja in odvajanja turistične takse

    Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, morajo pobirati turistično takso v imenu in za račun občine hkrati s plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja.

    Turistično takso morajo pobirati in odvajati za prenočitev turista tudi v primeru, če mu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. Če je turist oproščen plačila celotne ali dela le-te, mora biti vpisan razlog oprostitve v evidenci, ki se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča.

    Pobrano turistično takso morajo lastniki nastanitvenih obratov nakazati na poseben račun občine do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.

    Lastniki nastanitvenih obratov so do 25. dne v mesecu dolžni občini in davčnemu organu predložiti tudi mesečno poročilo, iz katerega morata biti razvidna število nočitev in znesek pobrane takse.

    Lastnik nastanitvenega obrata mora voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta oziroma turista.

    Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni in občinski organ. Pritožbena organa sta Ministrstvo za finance oziroma župan.

    Prisilno izterjavo turistične takse opravlja pristojni davčni organ. Če lastnik nastanitvenega obrata ne odvede turistične takse v roku in na predpisan način, občina sporoči pristojnemu finančnemu uradu, naj turistično takso prisilno izterja. Davčni organ na podlagi sporočila izda odločbo, s katero naloži lastniku, da v 25 dneh nakaže neodvedeno turistično takso in plača zakonite zamudne obresti. Če lastnik neodvedene turistične takse in zakonitih zamudnih obresti ne plača v navedenem roku, se neodvedena turistična taksa in neplačane zakonite zamudne obresti prisilno izterjajo po predpisih o prisilni izterjavi davkov.

    Taksa za lastnike počitniških hiš in plovil

    Občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja v turističnem območju za prenočevanje zase in za vse druge osebe v primeru, če:

    • je bilo na njenem območju v preteklem letu opravljenih več kot 100.000 nočitev ali
    • je na območju občine 1.500 ležišč v nastanitvenih objektih in
    • je na območju občine najmanj 200 počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj.

    Lastniki počitniških hiš oziroma počitniških stanovanj plačajo turistično takso v letnem pavšalnem znesku, ki se določi v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma, pri čemer pavšalni znesek ne sme presegati 400 točk za posamezno ležišče. Turistično takso se plača do 31. marca za preteklo leto.

    Občine lahko določijo, da turistično takso plača tudi lastnik plovila, ki je na privezu v turističnem pristanišču marini, in sicer za prenočevanje zase in vse druge osebe. Osebe, ki prenočujejo na plovilu, ki je na stalnem privezu v marini, plačajo turistično takso v letnem pavšalnem znesku, ki se določi v skladu z Zakonom o pospeševanju razvoja turizma, pri čemer pavšalni znesek ne sme presegati:

    • za plovilo do 10 m dolžine 800 točk,
    • za plovilo nad 10 m dolžine 1.200 točk.

    Letni pavšalni znesek plača zakupnik stalnega priveza v marini do 31. marca za preteklo leto.

    Višino turistične takse določa občina v razponu od 3 do 11 točk. Znesek turistične takse se izračuna tako, da se pomnoži število točk z vrednostjo točke. Vrednost točke turistične takse znaša 0,115 evra. Vlada Republike Slovenije lahko enkrat letno na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin uskladi vrednost točke. Vrednost točke se določa najkasneje v mesecu aprilu za prihodnje koledarsko leto. Občina pri določitvi točk upošteva vrsto turističnih gostinskih obratov, bivanje v sezonskem ali zunaj sezonskem obdobju in obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno nudi turistom.

    Plačila turistične takse so oproščeni:

    • otroci do 7. leta starosti,
    • osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih,
    • osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije,
    • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
    • učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti,
    • dijaki in študentje v dijaških oziroma v študentskih domovih,
    • osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni,
    • tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse,
    • člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice.

    Turistično takso v višini 50 % plačujejo:

    • osebe od 7. do 18. leta starosti,
    • turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF,
    • turisti v kampih.

    Občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.

    Dokazila

    Evidenca o plačani turistični taksi 

    Evidenca oprostitev plačila turistične takse

    Pravne podlage

    Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni in pristojni občinski inšpekcijski organ. Pritožbena organa sta Ministrstvo za finance oziroma župan.

    Skrbnik zakonodaje

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kotnikova 5
    1000 Ljubljana

  • Samostojni podjetnik posameznik oziroma pravna oseba, ki prodaja tobak, tobačne in povezane izdelke mora pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za dobave tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Vlogo se lahko odda le elektronsko prek portala SPOT.

    Definicije posameznih izdelkov

    Definicije posameznih izdelkov za katere je potrebno dovoljenje za prodajo, so navedene v 3. členu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (UL RS, št. 9/17 in 29/17):

    1. Tobak so tobačni listi in drugi naravno predelani ali nepredelani deli rastline tobaka, vključno z ekspandiranim in rekonstituiranim tobakom:

    • Tobak za pipo je tobak, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja in je namenjen izključno uporabi v pipi.
    • Tobak za zvijanje je rezani tobak, ki je dodatno opredeljen v tretjem odstavku 84. člena Zakona o trošarinah.

    2. Tobačni izdelki so izdelki, ki se lahko uporabijo in so izdelani, čeprav samo delno, iz tobaka, ki je gensko spremenjen ali ne:

    • Tobak za njuhanje je brezdimni tobačni izdelek, ki se vnaša skozi nos.
    • Tobak za vodno pipo je tobačni izdelek, ki ga je mogoče uporabljati z vodno pipo. Za namene tega zakona se šteje, da je tobak za vodno pipo tobačni izdelek za kajenje. Če je izdelek mogoče uporabljati za kajenje z vodno pipo in kot tobak za zvijanje, se šteje za tobak za zvijanje.
    • Tobak za žvečenje je brezdimni tobačni izdelek, ki je namenjen izključno žvečenju. Brezdimni tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne vključuje postopka zgorevanja, vključno s tobakom za žvečenje, tobakom za njuhanje in tobakom za oralno uporabo.

    3. Povezani izdelki so elektronske cigarete in elektronske cigarete brez nikotina, zeliščni izdelki za kajenje in novi tobačni izdelki:

    • Zeliščni izdelek za kajenje je izdelek na osnovi rastlin, zelišč ali sadja, ki ne vsebuje tobaka, pri uporabi katerega poteka postopek zgorevanja.
    • Elektronska cigareta je izdelek, ki se lahko uporablja za dovajanje nikotina skozi ustnik, ali kateri koli sestavni del tega izdelka, vključno s polnilom, rezervoarjem in napravo brez polnila ali rezervoarja. Elektronske cigarete so lahko take, da se po uporabi zavržejo, se ponovno napolnijo z uporabo posodice za ponovno polnjenje in rezervoarja, ali pa se napolnijo s polnili za enkratno uporabo.  Posodica za ponovno polnjenje je embalaža, ki vsebuje tekočino z nikotinom, ki se lahko uporablja za ponovno polnjenje elektronskih cigaret.
    • Novi tobačni izdelek je tobačni izdelek, ki ne spada v nobeno od naslednjih kategorij:
      • cigarete, tobak za zvijanje, tobak za pipo, tobak za vodno pipo, cigare, cigarilosi, tobak za žvečenje, tobak za njuhanje ali tobak za oralno uporabo in
      • je bil dan na trg po 19. maju 2014.

    Podrobneje

Čezmejno/občasno opravljanje dejavnosti

Dejavnost lahko v Sloveniji opravljate čezmejno ali občasno. Pred prvim opravljanjem vam ni potrebno pridobiti dovoljenja.
Zadnja sprememba:
21. 1. 2021